Leta 1996, tri leta po restavraciji kraljevine in po tem, ko so jo zapustile enote ZN, sem obiskal Kambodžo. Bila je šele na začetku obnove po dolgotrajnih vojnah, krvavi diktaturi Rdečih Kmerov in vietnamski invaziji. Potovanje po reki do starodavnega mesta Angkor Wat ni bilo varno zaradi delovanja rečnih piratov. V Phnom Penhu skorajda ni bilo uličnih svetilk in bili sta le dve asfaltirani cesti. Policisti so bili oboroženi z jurišnimi puškami AK-47 (kalašnikov).
Maja se je v Portlandu, kot drugod v ZDA in marsikje po svetu, razvilo gibanje Black Lives Matter. Zaradi policijskega umora Georga Floyda so se pričeli protesti. Hitro je nastalo nasilje in uvedle so se izredne razmere. Policija se je preostro odzvala na nerede. Bolj je bila policija nasilna, nasilnejši je bil odziv protestnikov. Nasilje rojeva nasilje. Situacijo je izkoristil Donald Trump, da se je lahko pokazal kot predsednik zakona in reda. V liberalno mesto s kulturo radikalnih protestov je poslal zvezne policijske enote in zadeve so se nemudoma zaostrile. Agentje so nastopili v vojaških maskirnih uniformah, mnogi oboroženi z jurišnimi puškami tipa AR-15.
V začetku meseca je avstrijski Dunaj pretresel teroristični napad. Ulice so takoj preplavili policisti. Pripadnika dunajske specialne policijske enote WEGA sta terorista hitro nevtralizirala, pripadniki zveznih specialnih enot EKO Cobra in WEGA pa so se pognali v lov na morebitne sostorilce. Opremljeni so bili z jurišnimi puškami Steyr AUG, uniforme niso bile v vojaških barvah.
Protesti v Ljubljani
Prejšnji četrtek so bili v Ljubljani protesti z nekaj sto udeleženci. V poznih popoldanskih urah so se sprevrgli v izgrede, ki pa so bili bistvene manjše intenzivnosti kot ob protestih leta 2012 v Mariboru. Kljub temu je policija nastopila z nesorazmerno silo in pri tem zagrešila nekaj taktičnih napak.
Policisti so bili v skupinah znotraj množice in so izvajali postopke ugotavljanje identitete hkrati na različnih lokacijah. Uporaba prisilnih sredstev neposredno zatem, ko je bilo protestniku ukazano, naj se identificira z dokumentom, je bila najbrž nepotrebna. To je bila v sicer eksplozivnem okolju iskra, ki je zanetila nerede. Da se je izgrednik prikradel do policista in ga brcnil, ko je ta izvajal postopek, je taktična napaka policistov, ki so postopek opazovali, namesto da bi ga ustrezno varovali. To ne opravičuje zavrženega dejanja, ki ga je potrebno obsoditi, bi se pa dalo temu izognili.
Vodni top
Zakonsko podlago za uporabo vodnega topa je policija nedvomno imela, vendar se ni moč znebiti vtisa, da je bil uporabljen zaradi demonstracije moči in preizkusa v praksi. Top se lahko uporabi, ko je javni red in mir huje in množično kršen. Nedvomno sta bila oba pogoja podana, verjetno pa ne takrat, ko je vozilo z vodnim topom po ulicah zasledovalo bežeče. Top je namenjen razbijanju množice nasilnih demonstrantov. Še največja množica so takrat bili policisti in nekateri so bili kar konkretno premočeni.
Nesprejemljivo je, da so bili na protestih tudi pripadniki Specialne enote policije (SEP). Čeprav enota tudi sodeluje pri varovanju najvišjih domačih in tujih državnih predstavnikov, pa so njeni glavni nalogi protiteroristično delovanje in sodelovanje pri prijetjih storilcev hujših kaznivih dejanj. Za to je vrhunsko usposobljena in prejema najvišja mednarodna priznanja. Četudi minister Aleš Hojs to zanika, so bili specialci tam izključno zaradi njegovega varovanja. Enoti naloge odreja generalni direktor policije ali oseba, ki jo ta pooblasti. Policisti SEP ne varujejo demonstracij in nogometnih tekem, za to se uporablja Posebna policijska enota, ki je za take naloge posebej izurjena.
Minister na protestih
Minister tudi sicer na samih protestih nima kaj iskati. Ko policisti izvajajo nevarne naloge, jih ne more pozdravljati na terenu. S tem povzroča nepotrebne težave policistom in vodji varovanja. Le Bon nas je naučil, da so čustva psihološke množice hkrati zelo poenostavljena in zelo pretirana. Preprostost in pretiranost čustev množice ima posledico, da lahko ta v trenutku zapade v skrajnosti, celo v vročekrvno sovraštvo. Sprehod člana skupine, proti kateri potekajo protesti, je v času samih nasilnih protestov zgolj bencin na ogenj eksplozivnosti dane situacije. Minister Vinko Gorenak je leta 2012 mariborske ulice obiskal, ko so protesti že minili.
Specialci na protestih
Policisti SEP so na nasilnih protestih manjše intenzivnosti nastopili z jurišnimi puškami Heckler & Koch HK416. Jurišna puška je avtomatska puška, ki uporablja naboj srednje moči in predstavlja vitalen del moderne vojaške pehotne oborožitve. Uporabljajo jih vse vojske in specialne enote policij ob nekaterih specifičnih nalogah. Varovanje protestov mednje ne sodijo.
Specialci so bili oblečeni v uniforme v barvi, ki spominjajo na vojaške, katere Uredba o uniformi, položajnih oznakah in simbolih policije konkretno ne omenja. Ta določa, da so vsi deli uniforme SEP temnosivi ali črni, maskirna uniforma v različnih barvnih maskirnih vzorcih pa se uporablja glede na potrebe. Z maskirnimi uniformami se zasleduje cilj delati podobnega okolici in s tem neopaznega.
Militarizacija policije
Gre za nadaljevanje procesa militarizacije policije, v katerem policija vedno bolj črpa iz načel militarizma in vojaških modelov. Da militarizacija policije ne vpliva le na zunanjo podobo policistov, ampak tudi na njihovo dojemanje samih sebe, vidimo, če kritično primerjamo policiste danes in pred nekaj desetletji. Postali so agresivnejši in nasilnejši, tu ne mislimo le na fizično nasilje, pri ljudeh pa vzbujajo vse več nelagodja in tudi že strah.
Da specialci v uniformah, ki spominjajo na vojaške, in z jurišnimi puškami sredi prestolnice varujejo ministra, je skrajno neprimerno in nepotrebno razkazovanje moči in ustvarjanje vzdušja izrednih razmer. Kot smo se naučili iz Portlanda, je lahko tudi potencialni sprožilec še večjih nemirov. Tako opremljeni policisti so običajna slika po terorističnih napadih kot v dunajskem primeru, ali ob resni grožnji takih napadov ter v nemirnih državah, kot je bila Kambodža pred poldrugim desetletjem. Nikakor pa ne v demokratični in urejeni evropski državi.
Vojaške uniforme in vojaško orožje ne sodijo na proteste in ne sodijo v urbana središča, če ni teroristične grožnje ali pa ne gre za nemirno državo. V Ljubljani smo bili priča manjšim neredom, nič kaj drugačnim od kakšne bolj rizične nogometne tekme v Mariboru. Ti neredi ne opravičujejo reakcije, ki je primerljiva s terorističnimi napadi ali napol vojnim stanjem, kjer se država bojuje z gverilci ali razbojniškimi tolpami. Kaj bo naslednje? Specialci ob vhodu v parlament? Patruljiranje v oklepnih bojnih vozilih? Vojska na ulicah?
Kolumna je bila pod naslovom Vojaške uniforme in orožje ne sodijo na proteste prvo objavljena v Večeru.
Beri tudi Kako je policija militarizirana, Je to še demokracija? in Hands up, please don’t shoot me – protesti v Portlandu