Kulturni marksizem se nanaša na eno od dveh stvari, obe pa sta teoriji zarote:
1. na kritiko frankfurtske šole, katere namen naj bi bil izpodbijati vse koncepte in vrednote, na katerih je bila zgrajena evropska civilizacija;
2. za diskreditiranje oseb s progresivnimi idejami kot skrivne komuniste.
Izraz spada med teorije zarot, v kateri zlobni levičarji obvladujejo medije, univerze, znanost in popularno kulturo ter se že desetletja trudijo, da bi uničili zahodno kulturo. Nekatere različice zarote trdijo, da je v bistvu ves sodobni socialni liberalizem v resnici skrivna komunistična zarota.
Za razumevanje kulturnega marksizma je potrebno najprej nekaj besed o frankfurtski šoli. Frankfurtska šola je šola socialne teorije in kritične filozofije. V njej so delovali akademiki, intelektualci in politični disidenti, ki so zagovarjali stališča, ki so bila v nasprotju z glavnimi gospodarskimi in socialnimi tokovi tistega trenutka. Bili so kritični tako do kapitalizma kot marksizma in leninizma. Ustanovljena je bila leta 1918 na Inštitutu za družbene raziskave na Univerzi v Frankfurtu v Nemčiji. Nacisti so inštitut leta 1933 zaprli, zopet je bila ustanovljena naslednje leto na Univerzi Columbia v New Yorku.
Teorija zarote »kulturni marksizem« izvira iz nacistične Nemčije, kjer se je izraz »kulturni boljševizem« (Kulturbolschewismus) uporabljal za ožigosanje in blatenje političnih nasprotnikov. Zlasti Judje naj bi na skrivaj orkestrirali širjenje komunizma (Jüdischer Bolschewismus) in povzročili »socialno degeneracijo« pod liberalnim režimom weimarske republike.
V sodobni uporabi se izraz kulturni marksizem nanaša na skrajno desno antisemitsko teorijo zarote, ki trdi, da je frankfurtska šola del nenehnega akademskega in intelektualnega prizadevanja za spodkopavanje in uničevanje zahodne kulture in vrednot. Frankfurtska šola naj bi izbrala t. i. dolgo pot skozi institucije in na ta način radikalno spremenila zahodne družbe. Indoktrinirala naj bi študente, da sovražijo domoljubje in svobodo. Tako naj bi bili rock and roll, kontrakultura iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, gibanje za državljanske pravice, protivojna gibanja, homoseksualnost, moderni feminizem, multikulturalizem, danes pa tudi gibanje #BlackLivesMatter in na splošno ves »propad« na Zahodu od petdesetih let prejšnjega stoletja domnevno produkt frankfurtske šole.
Prvo konspirativno uporabo fraze »kulturni marksizem« je uporabil William S. Lind iz Free Congress Foundation (nekdanji skrajno konservativni think tank) v govoru »Izvori politične korektnosti« desničarski skupini Accuracy in Academia julija 1998, v kateri je politično korektnost in »kulturni marksizem« opisal kot totalitarni ideologiji, ki da sta ameriške kampuse spreminjale v majhne Severne Koreje:
»Politična korektnost je kulturni marksizem. Marksizem je preveden iz gospodarskega v kulturni. Gre za prizadevanje, ki sega ne v šestdeseta leta 20. stoletja in hipijev in mirovnega gibanja, ampak nazaj do prve svetovne vojne, do kulturnega boljševizma (Kulturbolshewismus). Če primerjamo osnovna načela politične korektnosti z osnovnimi načeli klasičnega marksizma, so vzporednice zelo očitne.«
Fašist in paleokontervativec Pat Buchanan je leta 2000 obtožil ameriške Indijance, ki so hoteli blokirati parado ob Kolumbovem dnevu, »kulturnega marksizma«.
Besedo »kulturni marksizem« so pričele redno uporabljati neonacistične skupine, alt-right skupine, beli nacionalisti in podobni. Po njihovem je »kulturni marksizem« resna grožnja, ki ga vzpodbujajo Judje.
Anders Behring Breivik je leta 2012 v svojem 1.518 strani dolgem manifestu »2083: A European Declaration of Independence« najmanj 100 krat zapisal frazo »kulturni marksizem«, ki ga je postavil ob boku feminizmu in islamu za vzrok propada Zahodne civilizacije.
Seveda je zanimivo, da sam Marx nikdar ni pisal o kulturi in da so mnogi marksisti polemizirali s socialnimi študijami. Ortodoksni marksisti celo vztrajajo, da je edina prava socialna topika tista o razredu. Vendar je to tema za kdaj drugič.
No, od danes naprej niso zgolj posamezniki ali skupine iz tega teritorija v tej družbi. Od danes naprej smo tu kot država!
