Prejšnji teden smo bili priča ekstremno rasističnem izpadu v tedniku, katerega solastnik sta tudi največja vladna stranka in njen poslanec. Rasizem je sicer vseprisoten in pogosto se ga ne zavedamo. Na nezavedni ravni ga prejemamo preko množične kulture, kar dodatno otežuje naše dojemanje enakosti. Rasizem je ena od naših verig. Vendar pa ta izpad v Demokraciji presega vse, kar smo rasističnega prejeli v zadnjem času, pa še napačen je. Jezus ni bil bel, Jezus ni bil svetle polti.
Jezus
Virov iz časa Jezusovega življenja ni. Primarni vir zgodovinskih informacij prihaja iz sinoptičnih evangelijev, Pavlovih pisem ter zgodovinarjev Titusa Flaviusa Josephusa in Publiusa Corneliusa Tacitusa. Evangeliji so bili napisani v grščini za grško občinstvo. Najstarejši je Markov (66 – 70), Matejev in Lukov sta mlajša (85 – 90). Pavlova pisma so bila napisana prej (50 – 60), Josephus je Jezusa omenil v dveh knjigah okoli let 93 – 94, Tacitus pa še kasneje – leta 115.
V evangelijih ni nobenega opisa Jezusa pred njegovo smrtjo. Matej v poglavju o spremenitvi na visoki gori pravi: »Njegov obraz je zasijal kot sonce.« (Mt 17,2). V razodetju lahko beremo Janezovo vizijo Sina človekovega: »Njegova glava in lasje so bili beli kakor bela volna, kakor sneg, njegove oči so bile kakor ognjen plamen.« (Raz 1,14). Ta vizija se razlaga kot nebeška Jezusova podoba in ne kot zemeljska.
Po Matejevem in Lukovem evangeliju je bil Jezus potomec kralja Davida. Naj to drži ali ne, Jezus je bil, če je seveda resnično živel, pripadnik etnoreligiozne nacije. Judje so del semitskih ljudstev, ki so v tistem času naseljevala Palestino. In se seveda ni razlikoval od svojih vrstnikov. Najverjetneje je imel temno rjave ali črne lase, rjave oči in polt olivne barve (tip IV na Fitzpatrickovi lestvici). Judje tistega časa so bili v povprečju visoki 1,65 m, Jezus pa je najverjetneje z običaji tistega časa imel kratke lase in brado, dasiravno so ga v zgodnjih rimskih katakombah upodabljali brez nje. Težko bi Pavel zapisal: »Ali vas ne uči že narava sama, da je za moškega nečastno, če si pusti dolge lase,« (1 Kor 11,14), če bi Jezus nosil dolge lase.
Ni bil črn, niti rumen
»Ker se bela rasa ne zmore obraniti pred navalom nekaterih ras, bo Bog ustvaril virus, ki bo najnaprednejšo raso rešil pred uničenjem«
»Tudi Jezus je bil bel. Z razlogom. Ni bil črn, niti rumen.«
Aleksander Škorc, Demokracija (3. 12. 2020)
Ne drži. Jezus ni bil bel. Razlike v barvi kože pri posameznikih povzročajo razlike v pigmentaciji, ki je posledica genetike, izpostavljenosti soncu ali obojega. Razlike med populacijami so nastale z naravno selekcijo zaradi razlik v okolju in uravnavajo biokemijske učinke ultravijoličnega sevanja (UV), ki prodira v kožo.
Obstaja neposredna povezava med geografsko porazdelitvijo ultravijoličnega sevanja in porazdelitvijo avtohtonih pigmentacij kože po vsem svetu. Na območjih, ki prejemajo večje količine UV sevanja, le-ta se običajno nahajajo bližje ekvatorju, živijo ponavadi temnejše populacije. Območja, ki so daleč od tropov in bližje polom, imajo nižjo intenzivnost UV sevanja, kar se odraža v populacijah svetlejše kože. Z izgubo telesnih dlak pred približno 1,2 milijona let se je homo sapiensu razvila temna polt. Razvoj svetle polti pa je posledica genetskih sprememb v ljudeh, ki so migrirali iz afriškega kontinenta na območja z manjšim UV sevanjem. Velike spremembe v pigmentaciji se lahko zgodijo že v 100 generacijah (≈2.500 let).
Migracije
Migracije je pričel homo erectus pred 1,75 milijoni let. Homo sapiens se je trendu pridružil pred 270.000 leti in do pred 80.000 leti je vsaj trikrat zapustil afriški kontinent. V teh zgodnjih migracijskih valovih je homo sapiens izven Afrike izumrl, nekaj »migrantov« pa se je vrnilo v Afriko.
Pred kakšnimi 75.000 leti je izbruhnil super vulkan Toba na Sumatri, gre za največjo znano erupcijo. Toba naj bi povzročil vulkansko zimo, ki je trajala okoli 1.000 let. Zaradi tega bi naj skorajda prišlo do izumrtja homo sapiensa. Po teoriji genskega ozkega grla se je človeška populacija močno zmanjšala na 3.000 do 10.000 preživelih posameznikov. Podpirajo jo nekateri genetski dokazi, ki kažejo, da današnji ljudje izviramo iz zelo majhne populacije okoli 2.000 osebkov. Ki so vsi po vrsti seveda bili temne polti.
Pred 70.000 do 50.000 leti se je pričel odločujoči val migracij, v katerem je homo sapiens poselil ves planet. V Evropo je prišel pred kakšnimi 40.000 leti. Tam je naletel na neandertalca, s katerim sta sobivala kakšnih 10.000 let, dokler ni ta izumrl. V tem obdobju je prišlo do mešanja med obema hominima, danes imamo ljudje izven Podsaharske Afrike 1-4 % neandertalskega genoma. Melanezijci nosijo v sebi gene denisovana, Afričani pa do sedaj še neodkritega arhaičnega hominima.
Človekova evolucija ni bila linearna, gre za mešanico sorodnih vrst. Hibridizacija med različnimi linijami je pravilo in ne izjema ter je bistvena gonilna sila za nastanek sodobnih ljudi.
Rasizem
V starem Egiptu, antični Grčiji in Rimu barva polti ni determinirala socialnega statusa posameznika. Pred industrijsko revolucijo je bila v Evropi svetla koža, še posebej pri ženskah, znak višjega socialnega statusa. Nižji razredi so zaradi dela na soncu imeli temnejšo polt, medtem ko so višji razredi imeli svetlejšo. Svetla koža je postala povezana z zdravjem in višjim družbenim statusom. Razdelitev človeških skupin v rase pa je bilo politično dejanje, ki je dajalo pravno legitimnost kolonizacijam in suženjstvu. Pojem rase je pripomogel k vzpostavitvi hierarhije med »civiliziranimi narodi« in »divjaki« ter družbene stratifikacije. Vrhunec te človeške norosti so bili nacistični rasni zakoni.
»Protiustavno je vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti.«
Prvi odstavek 63. člena Ustave Republike Slovenije
Zapis Aleksandra Škorca ni nikakršna satira, kot so ga nekateri skušali opravičevati, ampak čisti, trdi rasizem. Že sam govor o rasah je rasizem ali pa neznanje, saj gre za družbeni konstrukt o identitetah, temelječ na »pravilih«, ki jih je v preteklosti vsilila dominantna kolonizacijska in sužnjelastniška družba. V primeru omenjenega zapisa pa gre za oboje. Jezus ni bil bel. Ni mogel biti. V okolju, v katerem se je rodil, ni bilo svetlopoltih. Verjetno je prvi svetlopolti, ki ga je srečal, bil Poncij Pilat.
Beri tudi Rasizem kot ena od verig
