Na družbenih omrežjih so se pojavili pozivi na bojkot storitev, kjer bo potrebno testiranje potrošnikov in celo testiranje zaposlenih. Gre za nesmiseln, kratkoviden in škodljiv poziv.
Najnovejši odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev je še en v seriji nedomiselnih, nerazumljivih in celo škodljivih vladnih protikoronskih ukrepov. Odlok določa kup dejavnosti, ki se lahko opravljajo le ob enkrat tedenskem testiranju zaposlenih. Nekatere dejavnosti se odpirajo na novo. Nekatere, ki so odprte že ves čas, pa bodo naprej lahko obratovale le še ob pogoju testiranja zaposlenih.
Kakšen je pravi namen teh ukrepov, nam seveda ni znano. Dvomimo pa lahko, da bo šlo za učinkovit ukrep. Vladajoči namreč niso predstavili nobene analize, ki bi vsaj nakazala, da so npr. prodajalne z medicinskimi pripomočki (recimo optike), žarišča okužb. Hitri testi, ki se uporabljajo pri nas, so po poročanju Necenzurirano.si dokazano nezanesljivi in kažejo visok delež lažno pozitivnih. S tem izkrivljajo sliko epidemije in pripomorejo k večanju gospodarske škode.
Zaslužek
Ni pa nezanemarljivo, da gre tudi za velik zaslužek. V razmišljanju Hitri testi (HAGT) in smučanje sem ugotavljal, da se je strošek testiranja iz upravljalca smučišča oz. iz smučarja elegantno prenesel na državni proračun. Z drugimi besedami – smučarske užitke po novem plačujejo tudi tisti, ki ne premorejo smuči.
24ur.com pa je poročal, da država za vsak hitri test v okviru množičnega testiranja izvajalcu plača 15 evrov, njegov zaslužek naj bi bil 10 evrov po opravljenem testu. Moramo biti pošteni. V istem prispevku je navedena izjava člana strokovne skupine za zajezitev in obvladovanje epidemije in hkrati največjega izvajalca hitrega testiranja izven javnega zdravstva Marka Bitenca, da v primeru, če ne gre za mobilno enoto, od prvega januarja ministrstvo en test plača osem evrov in ne več 15 evrov. Do nedelje, 7. februarja, je bilo po podatkih NIJZ opravljenih 394.867 HATG testov.
Nesmiselnosti odloka
Oglejmo si primer nesmiselnosti poslovanja, ki je pred nami. V E. Leclercu v Mariboru se nahaja prodajalna Maribor Vape Shop – Belidim E. Leclerc. Prodajalna, ki je fizično skorajda enaka E. Leclercovi trafiki za prodajo časopisov in revij, je morala biti do sedaj zaprta. Še več, prodajni pult v vape prodajalni je širši od pulta v trafiki in tako omogoča bistveno večjo razdaljo med prodajalcem in kupcem. Trafika je naredila stekleno oz. plastično pregrado, kar najbrž vape prodajalni ne bi predstavljalo nobenega problema. Pa vendar bo morala, če bo hotela poslovati, vape prodajalna organizirati testiranje za zaposlene, trafika pa ne.
Prepričan sem, da bodo tako vape prodajalne kot optike in večina ostalih pač organizirale zahtevano testiranje za svoje zaposlene. Nenazadnje PKP 7 določa, da je upravičenec do pomoči za izvedbo hitrih testov upravičen do pomoči v višini 40 eurov na zaposlenega na dan oddaje vloge.
Test za potrošnike
Poseben problem bo predstavljala določba za nekatere dejavnosti, kjer bodo morali tudi potrošniki pokazati dokazilo o negativnem testu, ki ne bo smel biti starejši od 24 ur.
Nekdo, ki bo pripeljal psa v salon za nego živali na striženje, bo moral pokazati dokazilo o opravljenem testu zato, da bo psa na vratih salona predal in prevzel. Ženska, ki bo si hotela urediti nohte in pri tem roke tiščala skozi odprtino v varovalnem steklu, bo morala imeti opravljen test, druga, ki pa bo kakšno uro preživela na frizerskem stolu, pa ne. Podatkov o tem, da bi frizerski saloni bili viri okužb, seveda ni.
Najbrž je iluzorno pričakovati, da bodo ženske množično drvele na hitro testiranje in tam stale ure v gneči, da bi si uredile nohte. Pri tem se postavlja vprašanje, ali bodo izvajalci teh storitev, ki se jim v večini najbrž ne bo splačalo odpreti svojih lokalov, še naprej upravičeni do državne pomoči, kolikor pač trenutno so, če so?
Bojkot
V takšnih razmerah so se na družbenih omrežjih pojavili pozivi k bojkotu storitev, kjer bo potrebno testiranje potrošnikov in celo testiranje zaposlenih. Gre za podobno nesmiselnost in kratkovidnost kot pri policijski stavki. Tudi sicer je takšen bojkot le deloma izvedljiv.
Izvedljiv je v delu, kjer bo potrebno sicer nesmiselno testiranje potrošnikov, nikakor pa ne v delu, kjer bo potrebno le testiranje zaposlenih. Testiranje zaposlenih bo po novem pogoj za opravljanje vrsto dejavnosti, med njimi tudi za zaposlene v prodajalnah, ki prodajajo živila. Kruh pa vsi moramo kupiti. Zaradi neizvedljivosti bojkota je pozivanje nanj neodgovorno.
Ne moremo pa enako trditi za pozivanje na bojkot tam, kjer je izvedljiv. Se pravi v delu, kjer bo zahtevano tudi testiranje potrošnikov. Če nekomu ni všeč, da bi moral opraviti test, da bi si lahko uredil nohte, je to njegova suverena odločitev. Pozivati druge k bojkotu pa je neodgovorno. Zaradi lastnega upora oblasti se s tem napeljuje preostale prebivalce, da bi še tisto malo dela, ki ga bodo nekateri od jutri naprej imeli, z bojkotom omejili in zmanjšali. Podobno kot je policijski sindikat s stavkovnimi aktivnosti pripomogel k večji policijski represiji, bi pobudniki bojkota povzročili poslabšanje že tako slabega stanja nekaterim dejavnostnim.
Bojkot, najbrž sicer v dobri veri, ni usmerjen proti nesmiselnim oblastnim ukrepom, ampak proti sodržavljanom. Vladajoči kliki pa je res popolnoma vseeno, ali saloni za nego živali obratujejo ali ne.
Beri tudi Hitri testi (HAGT) in smučanje, Kratkovidna policijska stavka in Potrebujemo dolgočasno politiko
