Avgusta se je na spletnih omrežjih razvnela razprava o nošnji mask, zlasti v šolah. Bližje je bil prvi šolski dan, bolj vroča je bila razprava. Na Facebooku so se ustanavljale skupine proti nošnjam mask. Argumenti pa so hudi. Nošnja mask naj bi pomenila začetek konca demokracije, človekovih pravic in svoboščin, prehod v enoumje in diktaturo. Šole se spreminjajo v koncentracijska taborišča, nad otroci pa se izvaja genocid. Druge vrste argumentov proti nošnji so »strokovni«. Nošnja mask naj bi zaustavljala dotok kisika, povečevala nelagodje v prsih in dihalno stisko. Povečevala naj bi vnos CO2, kar bi naj vodilo do kongitivne disfunkcije. Maska bi naj zadrževala telesne izločke in toksine ter tako zastrupljala ljudi.
Zanemarimo dejstvo, da maske vso poklicno življenje nosijo zdravniki, medicinske sestre, zobozdravniki in drugi zaposleni na določenih delovnih mestih v zdravstvu. Če bi argumenti antimaskarjev bili vzdržni, jih zdravniki zagotovo ne bi uporabljali. Zanemarimo dejstvo, da jih uporabljajo tudi tetoverji in pirsingarji, pa avtoličarji in še kdo. Dimnikarji na primer. Sam jo vedno, ko čistim peč.
Raje se osredotočimo na koncentracijsko taborišče imenovano šola. Učenci osnovne šole imajo običajno šest šolskih ur dnevno, včasih kakšno več ali manj. Z izjemo glavnega odmora, ki traja 25 min, so ostali odmori dolgi le 5 minut. Glede na to, da se nošnja mask priporoča le v skupnih prostorih, ne pa tudi v učilnicah, pomeni to za otroka skupaj s prihodom in odhodom le kakšno uro nošnje maske na dan. Z nekajkratno 5 do 10 minutno nošnjo maske na dan naj bi država izvajala genocid nad otroci?
Je pa za to shizofreno situacijo kriva tudi država, tako predstavniki oblasti s slabim vzgledom kot tudi NIJZ s pogostokrat zmedenimi in nelogičnimi priporočili. Najbolj komično pa seveda je, da večina ljudi mask pravzaprav ne nosi pravilno. V resnici mask ne uporabljajo, ampak le ustvarjajo vtis, da jih. Kot nekakšen bradni modni nakit.
Pogostokrat slišimo, da smo ljudje v Sloveniji polarizirani, razdeljeni na dva tabora. Večinoma to ne drži. Največkrat je neka skupina ljudi tako glasna v svojem prepričanju, da preglasi prav vse ostale. Nasproti se ji postavi druga skupina in dobimo vtis, da obstajata le ti dve. A obstajajo še druge, enim ljudem je vseeno, nekateri se sprijaznijo, tretjim se s tem ne da ukvarjati ali pa se jih, ker pač niso tako agresivni, ne sliši. In tako vedno znova pridemo v situacijo, ko neka agresivna skupina ugrabi prostor javne razprave.
Vsaki oblasti takšen razvoj dogodkov po definiciji odgovarja. Ker potem lahko mirno delujejo v ozadju. Imamo 7,9 % nižji BDP kot lani, v drugem četrtletju celo 13 % kot lani. Proračunski primanjkljaj po sedmih mesecih znaša 2,2 milijardi evrov. Cena nafte počasi, a vztrajno raste. Pripravljen je rebalans proračuna, s katerim se npr. povečujejo sredstva policiji, zmanjšujejo pa kulturi. In včeraj so zamenjali direktorja FURS-a.
