Cenzura je tu

Današnji dan si bo potrebno še posebej zapomniti. To je dan, ko se je v EU uradno pričela cenzura. Fran cenzuro sicer opisuje kot uradno pregledovanje javnosti namenjenih del, kar je ozko in zastarelo gledanje. Britannica jo opredeljuje širše, kot spreminjanje ali zatiranje ali prepoved govora ali pisanja. Zraven pa doda, da je cenzura v sodobnem času posebnega pomena v odnosu do vlade in pravne države.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes izjavila: »Družbi, kot sta Russia Today, Sputnik in njune hčerinske družbe ne bodo več mogle širiti svojih laži ter upravičevati Putinove vojne« in da »razvijajo orodje, s katerim bodo onemogočili širjenje njihovih strupenih in škodljivih dezinformacij v Evropi«. Kakšna bodo ta orodja, ni pojasnila.

Čeprav v vsej tej histeriji zadnjih dni glede sankcioniranja Rusije ta poteza na prvi pogled zgleda kot še ena izmed mnogih sankcij, je v resnici veliko več. Gre za klasično, tisto pravo cenzuro, ki ne dovoljuje razširjanja informacij v javnem sporočanju. Dovoljene so zgolj še informacije ene, »naše« strani.

Pustimo ob strani, da komisija najbrž nima nikakršne pristojnosti za takšen ukrep in raje pomislimo, da gre za kršitev mednarodnih pogodb in ustav držav članic EU. V prvi vrsti seveda Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948, ki med drugim zagotavlja tudi sprejemanje informacij.

Vsakdo ima pravico do svobode mnenja in izražanja; ta pravica vključuje svobodo imeti mnenje brez vmešavanja ter svobodo iskati, sprejemati in širiti informacije in ideje na kakršenkoli način in ne glede na meje.

^{19. člen Splošne deklaracije človekovih pravic}

Podobno določbo ima tudi slovenska ustava.

Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja.

^{39. člen ustave Republike Slovenije}

Spletne strani Russia Today v času pisanja tega razmišljanja niso bile dosegljive. Zdaj ponovno so. Sputnik je bilo v času pisanja tega teksta še možno spremljati. Čeprav gre za v nebo vpijočo kršitev svobode govora, naša oblast slepo in vneto sodeluje. Tako naj ne bi v naših domovih več bil dosegljiv televizijski kanal Russia Today preko Telekoma (v programski shemi, ki jo imam naročeno, ni tega programa, zato se tu zanašam na današnji zapis na spletnem mediju Insajder). Možno ga je sicer (še) spremljati preko YouTube kanala.

Nacistična Nemčija je v času II. svetovne vojne prepovedala britanski BBC. EU ni v vojni z Rusko federacijo, pa je komisija kljub temu prepovedala ruske medije. V pomanjkanju dopisnikov v Rusiji in s prepovedjo prejemanja informacij iz nje se nas zapira v mehurček, kjer bodo dovoljene le tiste informacije, ki jih EU ne prepoveduje.

Ko so nekdanjemu predsedniku ZDA Donaldu Trumpu prepovedali dostop do Twitterja, je svet ploskal. Tip je pač izrazit primer neotesanca. Pri tem pa se je spregledalo, da ga niso upali cenzurirati še, ko je imel moč in, kar je še pomembneje – ča lahko cenzurirajo nekdanjega predsednika ZDA, lahko vsakogar. Ta vsakdo smo od danes naprej državljani EU.

Ko se enkrat brez upora uvede nek nezakonit ukrep, se sproži plaz. Danes se cenzurirajo ruski mediji, jutri morda socialistične ideje. Kdo ve, kje je meja? Kdo zna povedati, kaj so strupene in škodljive dezinformacije?

Zanimivo bo spremljati, kako bodo reagirali mediji in njihova cehovska združenja. Še posebej mednarodna. Če so dosledni v svojem boju za svobodo obveščanja, bodo zagnali vik in krik. Ne gre zgolj za napad na ruske medije. Novinarje v EU so na ta način tudi odrezali od informacij druge strani. V vojni nekaj tisoč kilometrov stran izgublja resnica.