Portlant je največje mesto zvezne države Oregon s skoraj 650.000 prebivalci. Popis prebivalstva iz leta 2010 navaja, da v mestu živi 76,1 % belopoltih (od tega 9,4 % Latinoameričanov), 6,3 % temnopoltih, 7,1 % Azijcev, 1 % prvotnih prebivalcev in 9,5 % ostalih.
Mesto ima pestro zgodovino protestov, prve organizirane demonstracije so bile daljnega leta 1857. Konvulzivni protesti mesto pogosto potisnejo v središče pozornosti, saj jih nemalokrat spremljajo nasilje in kaos, čeprav je praviloma večina demonstrantov miroljubnih. Protesti so širokega spektra, od pravic priseljencev, brezdomstva, rasizma, policijskega nasilja, svobode govora in podobnih topik, do rasističnih, fašističnih in podobnih tem. Organizirajo jih med drugimi študentje, starši, anarhisti, far-righ skupine, neonacisti in tako Trumpov podporniki kot nasprotniki. Običajno protesti radikalnih desnih skupin povzročijo kontraproteste progresivnih sil. Lani je, na primer, mesto tako doživelo protest »Better Dead Than Red«, ki ga je organizirala far-right neofašistična skupina »Proud Boys«, katere filozofija zajema tudi teorijo zarote genocida nad belopoltimi.
V takem mestu so se 28. maja, kot drugod v ZDA in marsikje po svetu, pričeli protesti zaradi policijskega umora Georga Floyda. Značilnost Portlanda, ki ga loči od marsikaterega drugega mesta je, da tam protesti potekajo že 58 dni, se pravi vsak dan. Že drugi dan protestov je prišlo do posamičnih nasilnih dejanj in župan je razglasil izredne razmere. Mestna policija se je se je (pre)ostro odzvala na nerede in šla nad (tudi mirne) protestnike s solzivcem, gumijastimi kroglami in množičnimi aretacijami. Bolj je bila policija nasilna, bolj nasilen je bil odziv protestnikov. Nasilje rojeva nasilje.
Tarči protestov sta bili predvsem zvezno sodišče in sedež policije. V prvih dneh sta bili porisani s sporočili proti nasilju policije, razbitih je bilo nekaj oken, v eni stavbi so zanetili manjši požar. Ko pa je sodišče prepovedalo uporabo solzivca in gumijastih krogel, so se razmere začele umirjati. Park nasproti zveznega sodišča je postal bolj podoben poletni zabavi kot pa jeznemu demonstriranju.
Situacijo je izkoristil Trump, da pokaže naciji, da je »law and order« predsednik. V večinoma belo in zelo liberalno mesto s kulturo radikalnih protestov je poslal zvezne policijske enote. Ministrstvo za domovinsko varnost je v operaciji »Diligent Valor« v mesto poslalo 114 agentov Federal Protective Service, Immigration and Customs Enforcement, Customs and Border Protection in U.S. Marshals Service. In zadeve so se nemudoma zaostrile. Naloga zveznih enot naj bi bila varovanje zveznih zgradb, vendar se niso zadovoljili le s tem. Agentje v maskirnih uniformah in brez ustreznih oznak so svoj krog delovanja razširili. Videoposnetki nazorno kažejo, kako so ljudje v maskirnih uniformah brez razloga aretirali miroljubnega protestnika in ga odpeljali v neoznačenem avtomobilu. S palicami (prejel je 5 udarcev) so se lotili miroljubnega protestnika, mornariškega veterana z vidnimi veteranskimi oznakami in ga zasuli z oblakom solzivca.
V odgovor na nasilje zveznih agentov so se organizirale matere v »Wall of Moms«, ki so oblečene v rumene majice (nobene zveze z našimi t.i. rumenimi jopiči, op.p.), z maskami in kolesarskimi čeladami, postavile živi zid med protestniki in zveznimi agenti. Kot uspavanko so prepevale »Hands up, please don’t shoot me«.
Zagotovo najbolj izvirno obliko protesta in tudi zelo odmevno je izvedla neznana belopolta ženska, ki so jo poimenovali »Naked Athena«. Pred tednom dni, 18. julija, se je od nikoder pojavila pred kordonom zveznih agentov, oblečena le v kapo in masko. Pred njimi je izvedla par elementov joge in baleta. Bila je nasprotje vsega, kar predstavljajo paramilitaristične policijske enote v kamuflažnih oblekah in z vojaško taktiko. Gola ženska nasproti moškim oklepnikom je ponazarjala ranljivost posameznika proti (para)vojaku v oklepu, naravno stanje človeka proti nenaravnemu v kamuflažni obleki. Z razkrečenimi nogami je pokazala vso nebogljenost posameznika proti sistemu. Z dejanjem, v pomenu »sam proti surovi moči režima«, se je postavila ob bok Wang Wei Linu, z drznostjo pa ob bok Lady Godivi. Moški šovinizem med posameznimi zveznimi agenti je očitno prevladal nad razumom, saj je bilo proti njej izstreljenih kar nekaj solzilnih nabojev. Na posnetku lahko vidimo nekega protestnika, ki je skuša zaščiti z doma narejenim ščitom. Naga Atena je bila v svojem miroljubnem protestu tudi poškodovana.
Proti nasilju zveznih enot je protestiral župan Portlanda, senatorja iz Oregona sta sprožila razpravo v zveznem senatu, državni tožilec Oregona pa je sprožil tožbo. Župani Portlanda, Seattla, Atlante, Chicaga, Washingtona, Bostona, Filadelfije, Denverja, Los Angelesa, San Joseja, Oaklanda, Tucsona, Sacramenta, Phoenixa in Kansas Cityja so v pismu pravosodnemu ministrstvu in ministrstvu za domovinsko varnost pozvali, naj zvezne enote umaknejo iz mest, kjer so že nameščene, in ustavijo načrte za namestitev v tista, kjer jih še niso.
Ne dajmo se slepiti. Portland je preizkusni kamen tega, kako daleč oblast lahko gre. V mestu, kjer je ¾ prebivalstva bele polti, se odvijajo množične demonstracije. In to neprekinjeno že 58 dni. Na posnetkih je, logično, videti predvsem belopolte protestnike. Protesti, pa naj se protestniki tega zavedajo ali pa ne, so že zdavnaj presegli #BlackLivesMatter tematiko. Zdaj gre za pravičnejšo družbo, zdaj gre za družbo z manj nasilja (tudi in predvsem nasilja oblasti, se pravi policije). Zdaj gre za družbo, v kateri bi ljudje dejansko in ne zgolj deklarirano imeli enake možnosti. Portland se bori za vse nas, Trump pa preko zveznih policijskih sil deluje v imenu vseh avtoritativnih vladarjev sveta in diktature kapitala. Škoda je le, da protestniki vidijo le avtoritativnost svojega voditelja, ne pa tudi diktature kapitala.
Druga pomembna zadeva, ki se je moramo zavedati, je militarizacija policije. V zadnjih dveh desetletjih so policije širom sveta, še posebej pa v ZDA, prejele ogromno vojaške tehnike (v ZDA tudi vojaške uniforme). Če pogledamo posnetke, policije v ZDA pri protestih ne uporabljajo več tonf (SLO policija še vedno), ampak več kot meter dolgo palico. Takšna palica ni več namenjena obrambi (kar za tonfo še vedno lahko trdimo), ampak izključno napadu oz. povzročanju poškodbe nasprotniku. Tudi takšne palice ne moremo imenovati gumijevka, kot napačno poroča 24ur.com. Gumijevka je zgolj 40 cm dolga »palica« iz trde gume, katere uporaba je na »uporabljencu« v času nekdanje Jugoslavije povzročila neprijetne bolečine, nikakor pa poškodb. Nasprotno je zgoraj omenjeni veteran utrpel poškodbe, ki zahtevajo operacijo. Ko policijske sile prevzamejo vojaško taktiko in vojaška oblačila, se pravi, da se militarizirajo, se temu primerno pričnejo tudi obnašati. Protestniki tako niso več sodržavljani, ampak sovražniki. Miselnost ljudi, ki so sicer najbrž prav prijetni ljudje, se, ko so enkrat v kamuflažnih uniformah, drastično spremeni. Podobno je, če prestaviš ljudi iz delovnih okolij, v katerih so zaradi narave dela izpostavljeni predsodkom, ki se ustalijo v njih. V ZDA so to policisti na meji z Mehiko, ki praviloma zaradi narave dela sčasoma postanejo rasisti. Enako je pri nas, kjer policisti, ki se prvenstveno ukvarjajo z nelegalnimi migracijami, čez čas neizogibno postanejo rasisti (in se tega niti najmanj ne morejo zavedati). Če tvoj delovni dan, in to praktično vsak dan, pomeni ukvarjanje z ljudmi, katerih kulture in jezika ne razumeš, hkrati pa je večina teh ljudi umazana in smrdeča (posledica nemožnosti osebne higiene, ne pa osebnih lastnosti), potem je še kako normalno, da zlasti pod presingom oblasti in pod vplivom »domoljubov« konzumiraš in ponotranjiš predsodke. Ko takšne ljudi, kot v primeru Portlanda (in, ne zatiskajmo si oči – podobno bi bilo pri nas, če bi naši oblasti uspela namera o premestitvi mejnih policistov v notranjost, se pravi v Ljubljano) prestavijo v notranjost, potem le-ti doživljajo (ob primernem pranju možganov) protestnike kot enako nevarnost kot so domnevne horde migranotv. Prav zato je 37.a člen, ki je tudi sicer tujek v našem pravnem sistemu, tako nevaren.
P.s.: O protestih v Portlandu je z kar obširnim člankom poročal 24ur.com, malce skromnejše pa tudi Delo. Drugje nisem zasledil novic na to temo. Dopuščam seveda možnost, da sem spregledal. Moram pa korigirati oz. dopolniti 24ur.com. Operacija Legenda, kot so prevedli, se ne bi smela dobesedno prevesti. Omenjena operacija namreč nosi ime po 4-letnem dečku z imenom LeGend Taliferro, ki je 29. junija umrl v streljanju v Kansas Cityju. Operacija »LeGend«, ki se odvija v Kansas Cityju, nima zveze z operacijo »Diligent Valor«, ki se odvija v Portlandu. Kljub tej napakici sem zadovoljen z njihovim poročanjem. ?
