Seveda Slovenija nima osmo najstarejše prebivalstvo na svetu. Janez Janša je ponovno manipuliral s podatki, da bi neuspešno delo vlade v boju z epidemijo prikazal v boljši luči.
Predsednik vlade Janez Janša je med razpravo na seji Državnega zbora o konstruktivni nezaupnici navrgel tudi nekakšno opravičilo, zakaj v Sloveniji beležimo veliko število umrlih zaradi epidemije covid-19. Po njegovem bi naj razlog tičal v tem, da ima Slovenija osmo najstarejše prebivalstvo na svetu. Zraven pa je pridodal, da je odstotek umrlih glede na število okuženih boljši kot v nekaterih jedrnih državah EU.
»Ne glede na vse težave v slovenskem zdravstvu, ki niso nastale čez noč, je odstotek umrlih zaradi Covida glede na število okuženih v Sloveniji boljši kot v nekaterih jedrnih državah Evropske unije. Imate na spletu in lahko to neposredno pogledate. Res pa je, da smo imeli v Sloveniji v drugem valu veliko število okuženih, da smo imeli zaradi tega tudi veliko število presežnih smrti glede na prejšnja leta in se je treba vprašati zakaj. Torej, razlog je to, da ima Slovenija osmo najstarejše prebivalstvo na svetu.«
Janez Janša v govoru na seji DZ; Vir: neavtoriziran magnetogram na vladni spletni strani
Kadar Janša navaja statistične podatke z namenom podkrepiti svoje trditve, je potrebno te podatke preveriti. Vse prevečkrat se namreč zgodi, da niso točni ali pa so bili uporabljeni napačni podatki. Zato bodimo dlakocepski in si pobliže oglejmo obe trditvi.
Osmo najstarejše prebivalstvo na svetu
Dokaj hitro se je oglasil Bine Kordež, ki je s primerjavo podatkov OECD in Eurostata ugotovil, da Slovenija seveda ni osma država svetu z najstarejšim prebivalstvom. Kordež ugotavlja, da je Slovenija po tem kriteriju pod povprečjem EU. Kordeževe ugotovitve so točne, vendar je bil površen. Ni namreč primerjal vseh držav sveta, ampak le države OECD in EU.
Population Reference Bureau (PRB), ameriška nevladna organizacija, ki že od leta 1929 za statistične in akademske potrebe zbira podatke o svetovni populaciji, ima najverjetneje najbolj natančne podatke za ves planet. PRB izdaja World Population Data Sheet, eno boljših statističnih referenc za statistiko svetovne populacije.
No, PRB na lestvici držav z največjim odstotkom najstarejšega prebivalstva uvršča Slovenijo na 15. do 17. mesto na svetu po deležu starejšega prebivalstva v populaciji države. V tej poziciji ji delata družbo Danska in Češka. Odstotek starejšega prebivalstva v populaciji je 19,6 % (Kordež navaja 19,8 %).
Obstaja tudi druga lestvica, in sicer lestvica povprečne starosti prebivalstva. Na tej lestvici je Slovenija sicer višje, giblje se med osmim (World Data) in enajstim mestom (CIA World Factbook), s povprečno starostjo 42,4 let. Vendar je potrebno to lestvico gledati malce bolj kritično. Na vrhu so države z najvišjo pričakovano življenjsko dobo, v Sloveniji ta znaša 81,5 let. Na žalostnem, spodnjem delu lestvice je Niger, kjer je pričakovana življenjska doba 62,1 let, več kot 60 % prebivalstva je mlajših od 20 let, povprečna starost pa je 15 let.
Veliko število presežnih smrti
Ker covid-19 terja največji smrtni davek prav med starejšimi, je za našo temo seveda relevantna lestvica PRB. Na dan 14. februar je po podatkih NIJZ v Sloveniji z okužbo SARS-CoV 2 umrlo 3.979 oseb. Od tega je bilo starejših (65 +) 3.765 ali 94,6 %. Tudi predsednik vlade se je nenazadnje izrazil, da ima Slovenija osmo najstarejše prebivalstvo na svetu in ne, da je Slovenija na osmem mestu glede povprečne starosti. To je velika in pomembna razlika. Poglejmo zakaj.
Države, ki imajo večji delež starejšega prebivalstva v populaciji od Slovenije, je štirinajst. Na prvem mestu je Japonska, sledijo Italija, Finska, Portugalska itn. Po logiki predsednika vlade bi morala biti smrtnost zaradi epidemije med njihovimi starejšimi prebivalci višja kot pri nas. Pa temu ni tako.
Graf nedvoumno kaže, da je Slovenija v tej skupini držav na žalostnem prvem mestu, s 1.793 presežnih smrti na milijon prebivalcev.
Jedrne države EU
Premier je tudi primerjal odstotek okuženih zaradi covid-19 na število okuženih med jedrnimi državami EU in Slovenijo. Katere so jedrne države EU, seveda ni splošno sprejeta formulacija. Za naše potrebe se poslužimo razvrstitve, ki jo pred dvema letoma v Delu prestavil Dušan Mramor. Jedrne članice EU naj bi bile Avstrija, Belgija, Danska, Francija, Luksemburg, Nizozemska, Nemčija in Švedska.
Če pogledamo to primerjavo, potem drži Janševa teza, da imajo nekatere jedrne države EU (konkretno Belgija, Nemčija in Francija) večji odstotek umrlih na število okuženih kot Slovenija. Vendar gre za primerjavo, ki sploh ni relevantna. Edini namen je prikazati, da so po enem izmed mnogih kazalnikov še slabše države od nas. Pri tem je Janša zanemaril dejstvo, da je lanskega 25. oktobra vseh osem jedrnih držav imela slabši odstotek od Slovenije. Zdaj ga imajo le še tri.
Sicer pa si poglejmo te tri »slabše« jedrne države po številu mrtvih na milijon prebivalcev. Belgija ima višjo smrtnost (1.869), Francija (1.240) in Nemčija (777) pa precej manj. Resnica je žalostna. Slovenija je po številu umrlih na milijon prebivalcev v svetovnem vrhu. Pred njo sta le Belgija in na vrhu žepni San Marino (2.121). Le da gre pri slednjem za specifiko. V državici z zgolj 33.640 prebivalci (manj kot Celje), ki je 11. najgosteje poseljena država na svetu (Slovenija je na 80. mestu), je zaradi epidemije umrlo 72 oseb. Zato ni primerna za primerjavo.
Brezpredmetno analiziranje objav?
Ker je predsednik vlade uspešno prestal nezaupnico, se morda zdi analiziranje njegovih izjav brezpredmetno. To seveda ne drži. Njegov modus operandi je namreč že leta takšen, da nas zavaja. Tudi v tem primeru. Obe trditvi sta namreč točni, pa vendar izkrivljata dejansko sliko.
Slovenija nima osmo najstarejše prebivalstvo na svetu, Janša se je skliceval na napačno lestvico.
Drži, da imajo nekatere jedrne države EU (konkretno tri) večji odstotek umrlih na število okuženih kot Slovenija. Vendar gre za nepomembno primerjavo, katere namen je prikriti žalostno dejstvo. Slovenija je po številu umrlih na milijon prebivalcev v svetovnem vrhu, ker se vlada katastrofalno spopada z epidemijo. Kar je sicer razumljivo. Če večino časa namenja spreminjanju družbe po volji peščice, napadom na skoraj vse družbene podsisteme in čivkanju, potem ji ostane malo časa za resnične probleme.
Beri tudi Potrebujemo dolgočasno politiko in Je to še demokracija?