Je Aleš Hojs z objavo plač kršil zakonodajo?

, , Komentarji so izklopljeni za Je Aleš Hojs z objavo plač kršil zakonodajo?

Z objavo plač vseh zaposlenih je minister Aleš Hojs najbrž kršil zakonodajo. Ob tem pa se postavlja tudi varnostno vprašanje z razkritjem imen vseh zaposlenih v policiji.

Plače v javnem sektorju so resda javne. Če se ne motim, je za to poskrbel Gregor Virant. Mnenja o tem, ali ima javnost pravico izvedeti za konkretno plačo posameznega zaposlenega v javnem sektorju ali ne, so kot običajno različna. Sam v tem ne vidim nič napačnega. Seveda zna biti za posameznika neprijetno, ko se njegova plača pojavi v javnosti, ampak to je pač cena zaposlitve v javnem sektorju. V času, ko sem bil javni uslužbenec, je bila moja plača večkrat objavljena.

Minister Aleš Hojs, vir: posnetek zaslona

Nekaj popolnoma drugega pa je objaviti prav vse plače v neki instituciji. In danes se vesoljna Slovenija lahko naslaja nad (bruto) plačami 8.694 zaposlenih Ministrstva za notranje zadeve, policije in inšpektorata RS za notranje zadeve. Nepreklicno odstopljeni minister za notranje zadeve Aleš Hojs je namreč uresničil svojo grožnjo, da bo v primeru stavke policijskega sindikata objavil vse plače zaposlenih v svojem ministrstvu.

Javne plače

Ministrova poteza se ne zdi skladna z 38. členom Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Le ta v prvem odstavku določa, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo.

Prvi odstavek 38. člena torej določa, da so plače v javnem sektorju javne in hkrati določa, kaj je javnosti dostopno. Med podatki, ki so javnosti dostopni, pa ni osebnih podatkov. Če bi brali zgolj ta odstavek, bi zmotno mislili, da javnost ne more izvedeti, kakšno plačo ima konkretni zaposleni v javnem sektorju. Vendar ima člen več odstavkov in za našo zgodbo je pomemben šesti odstavek.

Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena so javnosti po postopku, ki ga ureja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti.

6. odstavek 38. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju

Popolnoma nič ne bi bilo narobe s takšnim seznamom, če bi bila objavljena le delovna mesta in plače na teh delovnih mestih. Seznam, ki pa ga je objavil Hojs, pa vsebuje plače vseh zaposlenih z imeni in priimki.

Individualni podatki

Zakonodaja eksplicitno določa, da so individualni podatki o znesku celotne bruto plače, se pravi o konkretni plači konkretnega javnega uslužbenca, dostopni javnosti po posebnem postopku. Zakon o dostopu do informacij javnega značaja ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, med katere spadajo tudi ministrstva in policija.

Prosilec zahteva dostop do informacije javnega značaja s pisno zahtevo, lahko pa tudi z neformalno zahtevo. Nikjer pa ne bomo našli določbe, ki bi organu dovoljevala, da lahko samoiniciativno javnosti posreduje individualne podatke o znesku bruto plač javnih uslužbencev.

Najvišje decembrske plače v policiji (brez imen), vir: MNZ

Plače javnih uslužbencev so resda javne. Vendar so splošno javne plače delovnih mest, ne pa konkretnih oseb. Individualni podatki o plačah konkretnih javnih uslužbencev so dostopne javnosti zgolj po ustreznem postopku. Nimam vedenja, da bi kakšen prosilec zaprosil za podatke o plačah vseh zaposlenih v ministrstvu. Tudi če bi, Hojs še vedno ne bi imel pravice teh podatkov javno objaviti.

Manipulacija

Nepreklicno odstopljeni Aleš Hojs je objavil tudi plače čistilk, hišnikov, telefonistov, natakarjev, kuharjev, peric in ostalih delavcev, ki niso policisti in nimajo nobene politične ali sindikalne moči. Njih je zlorabil zgolj kot kmete na šahovnici v večji igri.

Namensko so bile objavljene lanske decembrske plače, v kateri so lahko zajeti tudi poračuni plač dodatkov za pretekle mesece. Javni uslužbenci v času epidemije prejemajo dodatek za rizične razmere, zato so plače v tem obdobju višje, kot bi bile sicer. Da je to huda manipulacija, najbrž ni potrebno poudarjati. Naključno sem izbral konkretno osebo na delovnem mestu čistilka I, ki je prejela 1.417,89 evrov bruto plače. To je seveda več, kot je povprečna bruto plača čistilke v državi. Najbrž želi Hojs s to manipulacijo obrniti javno mnenje proti policiji in hkrati povzročiti razdor med delavci.

Varnostno vprašanje

Res da policija v tem trenutku zaradi znanih razlogov ni najbolj priljubljena. Vendar so tokrat v igri pomembnejša vprašanja kot pa njena priljubljenost. Gre tudi za grobo kršitev džentelmenskega pogajanja z delavci in morebiti tudi za varnostno vprašanje.

Hojs, ki trdi, da je policijska stavka politično motivirana, je namreč objavil poimenski seznam vseh delavcev varnostnega organa z navedbo delovnih mest in policijskih uprav. Ne samo policijskih šefov in uniformiranih policistov, ampak tudi kriminalistov. Tudi tistih, ki opravljajo naloge, zaradi katerih bi nam njihova imena morala ostati neznana! S tem je vsem tujim obveščevalnim službam dal hvaležno gradivo. Ne dvomim, da seznam veselo kopirajo v vseh veleposlaništvih in še marsikje.

Pravilnik o zaščiti podatkov policije je jasen. Varovan podatek je osebni podatek policistov na delovnih mestih, za katera se zahtevajo posebna znanja in spretnosti (npr. specialna enota) in za njih se ne uporablja zakon o sistemu plač v javnem sektorju. Varovan podatek je tudi osebni podatek policistov na delovnih mestih, ki so izpostavljena dodatnim tveganjem in so kot taka določena v aktu o organizaciji in sistemizaciji, ogroženih policistov in uslužbencev policije, ki pri izvajanju policijskih nalog zaradi svoje varnosti uporabljajo sredstva ali listine, s katerimi se prikrije njihova prepoznavnost ali prava identiteta. Aleš Hojs je razkril tudi imena teh zaposlenih.

Mnenja sem, da je Hojs s tem kršil zakonodajo, ki ureja osebne podatke, kar kliče po intervenciji informacijske pooblaščenke. Če pa je z objavo dejansko povzročil tudi varnostni problem, potem pa…, no, to sicer ni nič novega – ta oblast se pač požvižga na dobrobit države.

Beri tudi Je policijska stavka politično motivirana?