V lokalnem okolju smo konec maja izvedeli, da Mestna občina Maribor (v nadaljevanju MOM) pripravlja spremembo odloka o grbu in zastavi, s katerim bo zavarovala ime Maribor pred nekontrolirano uporabo v imenih (firmah) gospodarskih družb ali podjetnikov posameznikov (Vir 1, Vir 2, Vir 3). Tako je bilo določeno, da se obstoječemu odloku doda novi 18.a člen, v skladu s katerim je dovoljeno besedo Maribor v vseh sklonih in svojilnih pridevnikih vnesti v firmo gospodarske družbe ali samostojnega podjetnika le z dovoljenjem mestne uprave MOM, na podlagi mnenja posebne komisije. Ta komisija ima možnost podati negativno mnenje v posebej utemeljenih primerih, v kolikor obstaja sum, da bi uporaba besede Maribor lahko pomenila zaobid določil odloka, zlorabo uporabe besede Maribor in v podobnih primerih.
V nadaljevanju je določeno, da lahko mestna uprava po prostem preudarku dovoli gospodarski družbi ali samostojnemu podjetniku uporabo besede Maribor, pri tem pa preveri, če ima podjetje izpolnjene davčne in javnofinančne obveznosti, da ni v postopkih zaradi insolvence in če opravlja pridobitno dejavnost, ki je za MOM večjega pomena. Šteje se, da je dejavnost večjega pomena, če podjetje uspešno posluje in deluje družbeno odgovorno. Pri tem mestna uprava upošteva zlasti dejavnost, dosedanje poslovanje, finančni položaj ter usmerjenost k razvoju in rasti. To se presoja na podlagi vizije, poslanstva družbe, razvojne in trajnostne usmerjenosti družbe, analize trga, ciljnih trgov, ključnih področij poslovanja družbe, finančne projekcije, načrta dela in zaposlovanja in drugo. Odlok predvideva tudi, da je dovoljenje mestne uprave potrebno tudi, da se v firmi uporabijo besede, ki označujejo samoupravno lokalno skupnost (mestni, občinski).
Za kršitev odloka so predvidene tudi sankcije. Z globo 1.400 evrov se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če uporablja besedo Maribor v obliki ali z vsebino, ki v nasprotju z odlokom oz. besedo Maribor zavaruje ali uporablja kot blagovno znamko za označevanje blaga ali storitev ali za označevanje prodajnih artiklov, kot znak različnih prireditev ali kot model oziroma vzorec za različne druge namene, ali pa uporablja besedo Maribor brez dovoljenja ali v nasprotju z danim dovoljenjem. Z globo 400 evrov se kaznujeta tudi odgovorna oseba pravne osebe in posameznik, ki stori ta prekršek. (Besedilo predloga odloka GMS-452).
Takšen odlok je 27. maja mestni svet MOM tudi sprejel na svoji 23. redni seji, odlok pa je bil objavljen 31. maja v Medobčinskem uradnem vestniku (MUV) št. 12. Odlok bo začel veljati 15 dan po objavi.
Pustimo ob strani, da odlok ni ravno zgled dobrega nomotehničnega dela in da se v njem nahajajo celo jasne notranje kontradikcije. Tako npr. 23. člen sankcionira uporabo besede Maribor za znamko ali označevanje blaga ali storitev v nasprotju s 5. in 18.a členom odloka, pa čeprav je v 5. členu govora zgolj o prepovedi uporabe grba ali zastave, novi 18.a člen pa se sploh ne dotika vprašanja znamk. Pustimo ob strani tudi vprašanje ali lahko občinski odlok spreminja materijo prava znamk, ki je sicer urejena v Zakonu o industrijski lastnini. Pustimo ob strani tudi mnoga politična, ekonomska in etična vprašanja ter dileme, ki se ob omenjenem odloku MOM odpirajo. Pa pustimo ob strani tudi dejstvo, da odlok očitno diskriminira novo nastala podjetja, saj bodo le-ta težko izkazovale dosedanje poslovanje, finančni položaj, usmerjenost k razvoju in rasti, finančne projekcije itd.
Vprašajmo se zgolj, ali ima MOM sploh upravičenje oz. pravno pooblastilo za monopolizacijo uporabe besede Maribor v imenu podjetij. Glede pravnih podlag za takšno urejanje je v predlogu odloka GSM-452 mogoče zaslediti sklicevanje na 9., 10. in 21. člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS) in 15. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).
Kar se tiče ZLS, 9. člen določa, da ima občina svoje ime, ki ga določi zakon. 10. člen določa, da ima lokalna skupnost pravico do uporabe lastnega grba in zastave. 21. člen pa določa, da občina samostojna opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), ki jih določi s splošnim aktom občine ali so določene z zakonom, pri tem pa za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev zlasti upravlja občinsko premoženje, omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine in v skladu z zakonom opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva. Iz tega vidimo, da ZLS ne daje jasne pravne podlage za takšno urejanje pravice do uporabe besede Maribor.
Glede uporabe ZGD-1 so predlagatelji odloka zapisali, da le-ta v 15. členu na zakonski ravni ureja uporabo besede Slovenija ter oznak države in samoupravnih lokalnih skupnosti. V nadaljevanju obrazložitve še lahko preberemo, da je ureditev napravljena po vzoru 15. člena ZGD-1, s katerim se varuje uporaba beseda Slovenije ter oznak države in samoupravnih skupnosti. To sklicevanje na 15. člen ZGD-1 je nekoliko zavajajoče, saj drugi odstavek res določa, da je potrebno dovoljenje pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti zato, da se v firmi uporabijo besede, ki označujejo samoupravno lokalno skupnost (npr. občinski). Vendar je pri tem potrebno dodati, da ime mesta Maribor ni enako imenu samoupravne lokalne skupnosti (Mestna občina Maribor, kar je tudi statutarno ime te samoupravne lokalne skupnosti). ZGD-1 sicer res v 15. členu ureja pravico do uporabe besede Slovenija v firmi, vendar gre pri tem za zakonsko določilo. S tem pa pridemo do dveh bistvenih pravnih vprašanj.
Prvič, v odsotnosti odloka MOM je bila torej uporaba besede Maribor stvar avtonomne odločitve vsakega posameznika, kako bo poimenoval svoje podjetje (gospodarsko družbo oz. firmo samostojnega podjetnika posameznika). Da je temu tako, nam dokaže že bežen vpogled v Poslovni register Slovenije (ePRS) pri AJPES, kjer lahko iz javnih evidenc ugotovimo, da obstaja kar nekaj podjetij z besedo Maribor v firmi, npr. Terme Maribor, Aero center Maribor, Aerodrom Maribor, Agencija Maribor 24, Aqua tehnika Maribor, Avtoklinika Maribor itd.
Če s pravno normo sedaj posežemo v to avtonomijo odločanja posameznika o imenu svojega podjetja, to pomeni, da ustvarimo zanj pravno dolžnost, da ne uporablja besede Maribor mimo določil odloka. Glede tega pa imamo jasno določbo 87. člena Ustave Republike Slovenije, ki določa, da lahko pravice in dolžnosti državljanov ter drugih oseb določa le državni zbor z zakonom. Ta določba se tudi sicer razlaga tako, da splošne pravne norme, ki na originaren način urejajo pravice in obveznosti pravnih subjektov, lahko nastajajo samo v obliki zakonov (npr. v odločbah ustavnega sodišča U-I-40/96 ali U-I-58/98). Odprto pa ostaja vprašanje, kdaj gre za povsem izvirno urejanje pravic in dolžnosti, kdaj pa se te pravice in dolžnosti zgolj razčlenjujejo ali pa se določa njihovo izvrševanje. S tem v zvezi bi sicer bilo mogoče zagovarjati, da odlok razčlenjuje in določa izvrševanje določbe drugega odstavka 15. člena ZGD-1, kar sicer ni prepričljivo, je pa vseeno argument, ki ga ni mogoče povsem prezreti. Vseeno pa obstajajo še večji problemi tega odloka MOM.
Drugič, delovno področje lokalnih samoupravnih skupnosti določa 140. člen ustave. Ta določa, da v pristojnost občine spadajo lokalne zadeve, ki jih občina lahko ureja samostojno in ki zadevajo samo prebivalce občine. Že sama določba jasno opredeljuje teritorialni obseg urejanja občinskih zadev – nanašati se morajo samo na prebivalce občine. Podobno določa tudi drugi odstavek 21. člena ZLS, ki določa, da občina opravlja naloge za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev. Če pogledamo, kako te izvirne naloge občine opredeljuje 14. člen statuta MOM, vidimo, da so tam naštete samo takšne naloge, ki se nanašajo na prebivalce MOM.
Za poimenovanje podjetja pa zagotovo ne moremo trditi, da je to stvar, ki zadeva samo prebivalce občine Maribor. To je razvidno že iz bežnega vpogleda v javni Poslovni register Slovenije (ePRS) pri AJPES, kjer lahko vidimo, da ima npr. gospodarska družba Aero center Maribor d.o.o. sedež v sosednji občini Miklavž na Dravskem polju, gospodarska družba Aerodrom Maribor d.o.o. v sosednji občini Hoče – Slivnica, gospodarska družba Aqua tehnika Maribor d.o.o. pa v sosednji občini Pesnica. Da ne omenimo niti možnosti, da se sedež družbe lahko spreminja. To pomeni, da poimenovanje gospodarske družbe zagotovo ni lokalna zadeva, ki zadeva samo prebivalce občine, temveč se nanaša na prebivalstvo vse države. To je v nadaljevanju povezano tudi z možnostjo sankcioniranja. Ker predpisi občine veljajo le na njenem ozemlju, je tudi krajevna veljavnost odloka MOM vezana le na območje občine, kar izrecno določa prvi odstavek 5. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Odlok je krajevno omejen na ozemlje občine, osebno pa lahko velja tudi za druge osebe, seveda, če kršijo občinski odlok na ozemlju občine, ki ga je sprejela. Ker pa registracija gospodarske družbe ali uporaba znamke ni omejena zgolj na ozemlje občine, se postavi pod vprašaj možnost sankcioniranja takšnega ravnanja.
To niso edine slabosti omenjenega odloča MOM, vendar gre v drugih primerih za še bolj poglobljena pravno-dogmatična vprašanja, katerih obravnava bi zagotovo presegala format tega prispevka. Kljub temu pa lahko sklepno ugotovimo, da je spremenjeni odlok o grbu in zastavi MOM eden zanimivejših občinskih odlokov v Sloveniji, saj odpira vrsto zanimivih pravnih (in drugih) vprašanj. Žal pa je mogoče ugotoviti, da gre hkrati za neposrečeno nomotehnično stvaritev, ki jo bremenijo notranje kontradikcije (npr. sankcioniranje neobstoječih dispozicij), predvsem pa dvomljiva pravna podlaga za tovrstno urejanje pravice uporabe besede Maribor v firmi podjetja z občinskim odlokom. To lahko v prihodnosti rezultira zgolj v novih pravnih sporih.
Posebej zgovorno je tudi, da je tako zapleten in pravno dvomljiv odlok mestni svet MOM sprejel v skrajšanem postopku, kar pomeni, da je bilo možnosti za dodatni preudarek toliko manj. Utemeljitev predlagatelja za skrajšani postopek je bila, da gre le za manjše spremembe obstoječega odloka. Žal se je pri tem spregledalo, da so te spremembe vse po vrsti skrajno problematične. Bojim se, da omenjeni odlok zaradi navedenih pravnih težav ne bo mogel učinkovito doseči načrtovanega cilja – zavarovanja imena lokalne samoupravne skupnosti MOM.
Beri tudi Protest, Trg republike in vloga policije in Policija postaja vse bolj politizirana in represivna