SDS je prejšnji teden spet udarila, tokrat s pomočjo NSi. Radikalna tranzicijska desnica je snela rokavice in parlamentarni stranki Levica očita nič manj kot protiustavno delovanje. Zahteva izredno sejo državnega zbora, na kateri bi obravnavali program Levice.
Na seji bi po predlogu SDS in NSi sprejeli priporočilo vsem državnim organom, naj okrepijo aktivnosti pri spremljanju, obravnavi in preprečevanju poskusov rušenja parlamentarne demokracije in drugih ustavnih temeljev. Glede na to, da na sejo vabijo tudi notranjega ministra Aleša Hojsa, obrambnega ministra Mateja Tonina in šefa Sove Janeza Stuška, lahko takšno »priporočilo« pomeni zgolj predlog institucionalnega državnega nadzora nad politično tekmico.
Pogrom
Zadnji pogrom nad Levico, ki tokrat izvirno napada njen program, je sredi prejšnjega meseca pričel državni sekretar Vinko Gorenak v kolumni na svojem blogu Levico bi v mnogih državah Evrope prepovedali. Nadaljeval se je s predlogom ekstremne resolucije na prihajajočem kongresu SDS. Da gre v bistvu za skrbno vsebinsko in terminsko načrtovan manever, ki se je najbrž pripravljal že dalj časa, daje slutiti navajanje slabega ponaredka, ki ga je sredi aprila objavil obskuren portal, ki se imenuje medij, čeprav to ni. Zmazek naj bi nastal na neobstoječi »planetarni skupščini Antifa v New Orleansu«.
Manifest
O lažnem manifestu, ki ga portal pripisuje Levici, ne bi bilo vredno izgubljati besed, če ne bi politika zlorabila policijo, ki baje v zvezi s tem preiskuje sume kaznivih dejanj. Kot dokaz protiustavnega delovanja Levice ga navaja tudi radikalna tranzicijska desnica v predlogu za sklic izredne seje.
Dokument Socializem 21. stoletja že v podnaslovu nakaže, da ga ni moč pripisati levi politični miselnosti, saj uporablja nacistični besednjak: »En planet, skupni viri, ene vrednote, eno ljudstvo, ena lastnina, ena vlada.«
Sicer pa si je avtor zmazka največji udarec prizadel kar sam, ko je uporabil star logotip, ki ga Levica ne uporablja več.
Očitki predlagateljev
Predlagatelji trdijo, da Levica deluje protiustavno tako, da deluje v nasprotju s 33., 67. in 69. členom ustave. Ti govorijo o pravici do zasebne lastnine, lastnini in razlastitvi.
»Lastništvo podjetij bomo prenesli v roke države in lokalnih skupnosti, ter ustanovili delavske, kmečke in potrošniške zadruge. Zato bomo spremenili nosilce kapitala in socializirali dobičke.«
Iz programa stranke Levica, 2017, kar ji očitajo predlagatelji izredne seje
Lahko za navedeno iz programa Levice trdimo, da je protiustavno? Najprej se moramo vprašati, kaj Levica sploh zagovarja.
Demokratični socializem
Levica je stranka demokratičnega socializma. Demokratični socialisti se zavzemajo za politično demokracijo in gospodarstvo v družbeni lasti s poudarkom na delavskem samoupravljanju in demokratičnem nadzoru gospodarskih institucij v okviru tržne ekonomije ali neke oblike decentraliziranega načrtovanega socialističnega gospodarstva. Večina demokratičnih socialistov zagovarja postopen prehod k socializmu.
Eden najpomembnejših, če ne najpomembnejši element komunizma je diktatura proletariata. Tega pa v programu strank demokratičnega socializma ni in seveda tudi Levica tega ne zagovarja. Komunizem teži k popolni odpravi zasebne lastnice, medtem ko socializem ne. Skupno družbeno lastništvo v demokratičnemu socializmu načeloma vključuje zgolj produkcijska sredstva in pomembno infrastrukturo, ne pa tudi osebne lastnine, prebivališč ali manjših podjetij.
Boj proti kapitalizmu
Levica se dejansko bori proti kapitalizmu in tega ne skriva. Ustava kapitalizma ne omenja. Še več, v 67. členu ga celo omejuje:
»Zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija.«
Neoliberalizem, ki ga radikalna tranzicijska desnica še poglablja, pa zanemarja socialno in ekološko funkcijo pridobivanja in uživanje lastnine. Zakona o Uberju in vodah sta le zadnja primera. Ker kapitalizem ni varovan z ustavo, boj proti njemu ne more biti protiustaven. Ustava tudi ne prepoveduje socializma, zato zavzemanje zanj tudi ne more biti protiustavno.
Ustava omogoča vsak ekonomski sistem, ki ni v nasprotju z njenimi določbami. Zato je nerazumljivo, da predlagatelje izredne seje moti zavzemanje Levice za zadruge. Zadruge brez problemov delujejo znotraj kapitalizma. Ko stopimo npr. v E. Leclerc, se niti zavedamo ne, da je korporacija v bistvu zadruga.
Privatizacija
»Zaustavitev privatizacijskih postopkov, oblikovanje novih, pravičnih kriterijev za odprte denacionalizacijske postopke in revizija že opravljenih.
V svobodni družbi se svoboda ne sme končati na pragu delovnega mesta. Vsi, ki ustvarjamo družbeno bogastvo, bi morali imeti glas pri njegovem upravljanju.«
Iz volilnega programa stranke Levica, 2018, kar ji očitajo predlagatelji izredne seje
Privatizacija ni ustavno varovana kategorija, ni pa tudi prepovedana. Ustava se z njo ne ukvarja. Takšni očitki zgolj kažejo, da so predlagatelji dejansko trdi verniki neoliberalizma. Privatizacija, kot so jo izvedli naši vladarji, nas je zagotovo ogromno oškodovala. Svež primer je NKBM. Enako lahko trdimo tudi za denacionalizacijo.
Zakaj napad na Levico?
Ni se mogoče strinjati, da Levica deluje protiustavno. Zagotovo pa se njena prizadevanja v popolnem nesoglasju z radikalno tranzicijsko desnico in neoliberalno elito vladajočega ekonomsko-političnega sloja. V pravi boljševiški maniri radikalna tranzicijska desnica ves čas išče notranje sovražnike. Manj kot leto pred rednimi volitvami so Kučan, udba in ostali že izpeti. Nov sovražnik, ki pa je tokrat za razliko od npr. stricev iz ozadja otipljiv, je pač Levica.
Zakon o ustavnem sodišču v 68. členu pravi, da lahko da vsakdo pobudo za oceno protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank. Predlagatelji se najbrž prekleto dobro zavedajo, da bi njihova pobuda na ustavnem sodišču pogorela, zato raje predlagajo izredno sejo državnega zbora. Hočejo razpravo, ki pred kongresom SDS prinaša prostor v medijih. Razpravo bi nadgradili s svojo radikalno resolucijo. Gre za konsolidiranje stranke in svojih volivcev pred bližajočimi se volitvami.
Napad ima še dve komponenti. Razprava bi vsaj za hip javni fokus obrnila stran od vladnih škandalov. Bitka pa se prestavlja na polje sovražnika. Namesto, da bi se Levica ukvarjala s kritiko vlade in podajala alternativne rešitve, se bo morala ukvarjati z lastno obrambo.
»SDS in njeno omrežje z manipulacijami, lažmi in ponarejanjem dokumentov v zadnjih tednih dela vse, da njenih apetitov za popolno oblast ne bi preprečili.«
Odziv Levice, Delo
Ima pa Levica sedaj edinstveno priložnost, da javnosti bolje razloži svoj program. Radikalna tranzicijska desnica jim je nepričakovano odprla vrata, ki se ji zlepa ne bi. Če se bo zgolj zadovoljila z odbijanjem napada in s tožbami, kar je že napovedala, bo vstopila točno v tisto past, ki ji je nastavljena.
Beri tudi Predlog ekstremne resolucije na prihajajočem kongresu SDS in Pomladki političnih strank in druženje
