Ena od držav, ki jo je migrantska kriza še posebej prizadela, je Bosna in Hercegovina. Migracijske razmere v BIH so družbeni pojav, ki vpliva na zapletene politične in gospodarske razmere v državi.
BIH se kot del tako imenovane balkanske poti spopada z vedno večjim številom nelegalnih prehodov državne meje. Kot država, ki jo v prvem valu ni močno prizadel velik priliv migrantov, je skupaj s sosednjimi državami prevzela funkcijo tranzitnega koridorja v pričakovanju resničnega odziva EU in Svetovne banke. Država se je s prihodom velikega števila migrantov in beguncev soočila z velikim izzivom na področju človeških, finančnih in infrastrukturnih virov.
Po uradnih podatkih je bilo v prvem četrtletju v BiH prijavljenih skupno 4.444 migrantov. Največ je bilo državljanov Pakistana (28 %), Afganistana (24 %), Maroka (18 %), Iraka (6 %) in Egipta (4 %). Le 130 jih je izrazilo voljo, da se vrnejo v domovine. Marčevsko zmanjšanje je bila posledica ukrepov držav za preprečevanje in boj proti širjenju Covid-19. Okrepili so se tudi mejni nadzori na migrantski poti zaradi razmer na zunanjih mejah EU s Turčijo. Vendar se je maja število migrantov, ki poskušajo vstopiti v EU, pričelo spet povečati.
Očitno je, da BiH ni končna destinacija za migrante, ampak je to EU. Vendar lahko BiH zaradi restriktivnih politik EU postane t.i. migrantski žep, kar lahko še dodatno zaplete celotno stanje v državi. Po olajšanju ukrepov, uvedenih zaradi Covid-19, je opaziti množično gibanje migrantov iz Srbije. Migrantska središča v Srbiji, kjer je približno 9.000 migrantov, so napol prazna.
S humanitarnega vidika BiH s pomočjo IOM (Mednarodne organizacije za migracije) in drugih organizacij stori vse, da pomaga tem ljudem. Nastanitev migrantov in beguncev pa ostaja za BiH, ki ima omejeno število sprejemnih in tranzitnih centrov, velik izziv. Na splošno se nastanitve za migrante, begunce in prosilce za azil razlikujejo od kraja do kraja in vključujejo številne ad hoc in neuradne rešitve. Ena najrevnejših držav v Evropi težko finančno zdrži tak pritisk migrantov. Migranti postajajo vedno večji vzrok za gospodarske težave in zagotovo predstavljajo breme za državni proračun. Očitno je, da država nima dovolj gospodarskih zmogljivosti niti infrastrukture, da bi bila zatočišče za tisoče migrantov, kar predstavlja latentno grožnjo njenemu razvoju, stabilnosti in blaginji.
Migrantska kriza, ki je od leta 2015 prizadela EU in države v regiji, ni prinesla ustreznih odzivov in politik ter je razgalila neskladnost delovanja na vseh institucionalnih ravneh, zlasti v EU. Začasne reakcije so preprečile humanitarno krizo, vendar niso rešile ali odpravile krize. Zato je nujno, da si vsi, v okviru svojih zmožnosti in na čim bolj učinkovit način, nemudoma in brez odlašanja prizadevajo za krepitev lastnih zmogljivosti ter za bolj konkretne politike sodelovanja in pomoči državam, iz katerih pride največ migrantov. Potrebna je najširša in najučinkovitejša koordinacija pri preprečevanju nelegalnih migracij, zaščiti meja in finančni pomoči tako BiH kot drugim prizadetim državam.
