Politične stranke v vojsko?

, , Komentarji so izklopljeni za Politične stranke v vojsko?

Do uvedbe profesionalne vojske so rezervni sestav sestavljali naborniki, ker pa je bil naborniški sistem leta 2003 ukinjen, je bilo potrebno ustrezno spremeniti tudi določbe o rezervnem sestavu. Novela zakona o obrambi iz leta 2002 je določila, da vojaško službo opravljajo tudi pripadniki rezervne sestave, ki so sklenili ustrezno pogodbo. Dobili smo pogodbene rezerviste.

Prepoved članstva v političnih strankah

Pred tremi desetletji so bili praktično vsi poklicni vojaki JLA in skorajda vsi miličniki člani Zveze komunistov. Kljub drugačnim besedam Demosova oblast, tako kot današnja ne, svojemu ljudstvu ni najbolj zaupala. Tedanji oblastniki niso bili prepričani, ali bodo demokratične procese podprli tudi v vojski in policiji. Zato so v ustavo zapisali, da poklicni pripadniki obrambnih sil in policije ne morejo biti člani političnih strank. Zakon o obrambi in zaščiti iz leta 1991 je vseboval določbo, da kdor želi poklicno opravljati vojaško službo, mora poleg ostalih pogojev izjaviti, da z dnem nastopa vojaške službe ne bo član nobene politične stranke. Zakon o obrambi je to obdržal.

Vir: Uradni list

Čeprav se nekaterim zdi takšna ustavna prepoved neustrezna in zastarela, vseeno ne gre za kršitev človekovih pravic. Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah namreč določa, da lahko države vojakom in policistom omejijo pravico do svobodnega združevanja, kamor nedvomno spada tudi članstvo v političnih strankah. Evropska Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin gre celo dalje, saj omogoča te omejitve tudi pripadnikom državne uprave.

Pripadniki rezervne sestave sklenejo pogodbeno razmerje, ki ima tudi elemente delovnega razmerja, kar pomeni profesionalizacijo rezervne sestave za čas opravljanja službe. 47. člen zakona o obrambi določa, da imajo v času opravljanja službe enake pravice in obveznosti kot poklicni vojaki. Za pogodbene rezerviste zato velja prepoved članstva v političnih strankah. Drugače je za pomožne policiste, zanje prepoved članstva v političnih strankah ne velja. Ampak ti v času službe nimajo enakih pravic in dolžnosti kot policisti. Jasno je, da pomožni policisti ne bodo npr. preiskovali kaznivih dejanj, zato zakon o organiziranosti in delu v policiji določa pet primerov, kdaj so lahko vpoklicani.

Novela Zakona o obrambi

Nova novela obrambnega zakona pa to prepoved ukinja. V 47. členu bo, če bo novela sprejeta, po novem tudi to:

Med opravljanjem vojaške službe v miru imajo pripadniki rezervne sestave pravice in obveznosti kot pripadniki stalne sestave, razen prepovedi članstva v političnih strankah.

Novela je ustavno sporna, najbrž nedopustna, saj posega v ustavno prepoved, vendar bom ta pomislek prepustil drugim. Zagotovo se bodo kresala mnenja, ali so rezervisti poklicni pripadniki vojske ali ne. Sam menim, da za čas opravljanja nalog so. Raje se posvetimo drugim vidikom. Vsekakor je pomenljivo, da vlada v predlogu te drastične spremembe ni obrazložila niti z eno samo samcato besedo.

Člani političnih strank so lahko tako aktivni kot pasivni, slednjih je običajno več. Ni nujno, da poznajo program lastne stranke, zagotovo pa večina podpira tisto, kar dojemajo kot delovanje stranke skozi javne nastope njihovih vodij in javno izpostavljenih članov. Če se s tem ne strinjajo, jo zapustijo ali pa jih stranka izloči. Zagotovo pa, nekateri bolj, drugi spet manj, širijo ideologijo svoje stranke v lastnih okoljih bolj kot nečlani. Vojska je formalno apolitična, s to novelo pa se odpirajo stranska vrata za vstop politike vanjo.

Če se zavedamo, da imajo ljudje, zbrani v in okoli največje vladne stranke svoje združenje, ki ima svoje strelsko društvo in katerih člani se pojavljajo v maskirnih vojaških uniformah, moramo vsaj povzdigniti obrv. Ker se v javnosti predstavljajo kot veteranska organizacija in niso ekscesni kot varde, o njih pravzaprav ne vemo kaj dosti. Sum paravojaške milice pa seveda obstaja. Obstaja bojazen, da bodo to novi pogodbeni rezervisti.

Slovenska vojska, vir: Facebook

Zanimivo je tudi, da nov 47. člen omogoča sklepanje pogodb za eno leto (zdaj pet let) in da bo za rezerviste možno tudi krajše usposabljanje (zdaj tri mesece). Program se bo po obsegu, intenzivnosti in trajanju prilagodil pripadnikom pogodbene rezerve, ki  so  v delovnem razmerju pri drugih delodajalcih, pri čemer se bo zasledovalo cilj, da se doseže enako stopnjo usposobljenosti, kot je to določeno za stalno sestavo slovenske vojske. Kako bodo to dosegli s krajšim usposabljanjem, ostaja neodgovorjeno.

»Ne vem, kaj bi bilo spornega, če bi posamezniki proti plačilu patruljirali na meji«

Matej Tonin

Vpoklic, ki bo podrobneje opredeljen v uredbi, bo omogočal, tako vsaj vladna obrazložitev, tudi sodelovanje pri varovanju meje. Misel, takrat še kandidata za obrambnega ministra, vse bolj dobiva smisel. Strankarskim milicam in vardam se odpira pot v slovensko vojsko.

Demos se je tako zelo bal komunistov, da prepovedi članstva v političnih strankah vojakom in policistom ni zapisal z zakonom, ampak jo je dvignil celo na ustavno raven. Čeprav je bila določba prvenstveno namenjena zgolj eni politični usmeritvi, pa se danes kaže kot daljnovidna odločitev.