V razmerah povečanega števila okužb in tudi smrti zaradi covid-19 se države odločajo za različne ukrepe. Mednje sodijo tudi različne oblike omejitev gibanja. Naša država je pri tem še posebej stroga, drugod pa poznajo zanimive rešitve. Ena izmed njih je t.i. socialni mehurček.
Samoizolacija je eden najučinkovitejših ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa, a gre hkrati za ukrep, ki po mnenju psihiatrov načenja psihična stanja ljudi. Čeprav bi pričakovali, da se bo v razmerah lockdowna povečalo nasilje v družini, vsaj po podatkih policije za prvo letošnje polletje tega ne moremo trditi. Kljub temu pa ob drugem lockdownu lahko ugotavljamo, da se je razdražljivost in fizično nasilje v družbi pričelo povečevati. Pa naj si bodo to neredi na protestih v Ljubljani, opletanje z nožem v Velenju ali pa zgolj verbalno nasilje nad inšpektorji, ki, sicer prepogosto, izrekajo visoke kazni za prekrške.
Zbiranje ljudi
Vlada je prejšnji teden skoraj popolnoma omejila zbiranje ljudi. Kot zbiranje seveda ne smemo razumeti zgolj proteste. SSKJ za pojem zbirati se pravi, da pomeni prihajati kam v večjem številu, navadno z določenim namenom. Glede na določbo v odloku, ki dovoljuje zbiranje skupini oseb, če gre za ožje družinske člane ali člane skupnega gospodinjstva, lahko sklepamo, da je prepovedano prihajati kam vsem ostalim.
Pustimo ob strani pravno vprašanje, ali je srečanje dveh oseb že zbiranje ljudi. Ker pa večina ljudi zagotovo ne bi rada togim inšpektorjem pojasnjevala razliko in najbrž tudi sodnikom ne, se bodo izogibali takšnim situacijam.
Osamljenost
Dr. Vito Poštuvan iz Univerze na Primorskem najbolj skrbi osamljenost ljudi. Pa ne le tistih, ki živijo sami, ampak tudi tistih, ki sicer živijo s kom, a ti odnosi niso topli, pristni in ne dajejo občutkov varnosti. A posvetimo se tistim, ki živijo sami.
S tem, ko smo jim prepovedali zbiranje, smo jih postavili v nekatere do sedaj neznane situacije. S katerimi pa se, razen nekaj opozoril strokovnjakov, pravzaprav nihče kritično ne ukvarja. Odlok prepoveduje tudi prehajanje med občinami, navaja pa trinajst izjem. Najpomembnejša je seveda delo. Delovni prostor je, četudi ga morda ne maramo, pomemben člen socialne vpetosti posameznika v družbo. Tistim, ki živijo sami, morda celo bolj kot drugim, ki živijo v skupnih gospodinjstvih.
Delo od doma to socialno vpetost zmanjša na minimum. Vendar obstajajo ljudje, ki niti tega minimuma ne dosegajo. Upokojenci na primer. Starejši upokojenci, ki živijo sami in nimajo dostopa do spleta, so tako socialno skoraj popolnoma odrezani od sveta. Odlok med izjemami omogoča tudi varstvo in pomoč osebam, ki so potrebne podpore, oziroma zaradi oskrbe ali nege družinskih članov ali če gre za izvajanje starševske skrbi in stikov z otrokom. Vendar čisto običajni obisk starejšega člana skupnosti ni mogoč.
Socialni mehurček
Drugače je ponekod v tujini. Velika Britanija pozna t.i. support bubble. Dobeseden prevod sicer pomeni podporni mehurček, vendar se mi zdi bolj smiselno uporabljati izraz socialni mehurček. Gre za pojem, ki pri nas v javnosti praktično ni znan.
Socialni mehurček je definiran kot tesna podporna mreža med gospodinjstvom z eno odraslo osebo ali gospodinjstvom z eno odraslo osebo in eno ali več mladoletnimi osebami in drugim gospodinjstvom. Ko se socialni mehurček ustvari, ga ni možno več spremeniti. Pomembno je vedeti, da ne gre za socialni mehurček zgolj z drugo osebo, ampak se lahko ustvari z drugim gospodinjstvom. Skorajda identično ureditev pozna tudi Irska.
Tudi v primeru Avstrije lahko govorimo o neke vrste socialnem mehurčku. Pri sosedih so dovoljena srečanja s partnerjem, ki ne živi v istem gospodinjstvu, s sorodnikom oz. z referenčno (pomembno) osebo.
Socialni mehurček je nekaj, o čemer v Sloveniji niti razmišljali nismo. Pa bi lahko. Glede na to, da večino ukrepov v resnici zgolj kopiramo iz tujine, le da jih uvajamo v bolj ostri obliki, bi lahko uvedli tudi kašnega dobrega in z njim olajšali življenje marsikaterega sodržavljana. A ne, mi smo raje prepovedali stike partnerjem, ki ne živijo v istem gospodinjstvu in postopoma socialno ubijamo starejše osamljene ljudi.
Beri tudi Sploh imamo načrt? in Brez maske, švedski način in občutek krivde