V zadnjih letih je bil turizem eden od glavnih sektorjev, ki so ustvarjali visoke donose. Glede na to, da Evropa uživa status najbolj obiskanega kontinenta na svetu, je večina držav imela pozitivne številke v turizmu. Slovenija je svoje rezultate izboljševala vsako leto. Leta 2019 je npr. 6,2 milijona turistov obiskalo slovenske kraje, polnilo hotele in se vključevalo v različne aktivnosti. Turistična industrija v EU je leta 2018 prispevala 3,9 % BDP v EU in 11,9 milijonov delovnih mest. Te številke bi lahko povečali tudi do 10,3 % BDP in 27,3 milijona zaposlenih, če upoštevamo še pomožne sektorje. Številke niso naključne, temveč rezultat trajnih turističnih strategij, ki jih je EU izvajala skozi različne projekte, npr. Evropsko leto kulturne dediščine.
Toda namen tega kratkega prispevka ni oživljati spomine na turizem in njegov prispevek k povezanim gospodarskim dejavnostim, kot so hotelirstvo, transport in zabava, temveč postaviti vprašanje: “Kaj storiti, da bo lahko tudi postepidemični turizem uspešnica?”
Glede na podatke Svetovne turistične organizacije je zaradi Covid-19 krize število mednarodnih turistov v svetovnih razmerah upadlo za 65 %, kar pomeni približno izgubo 460 milijard USD. Ta padec prihodkov se nujno odraža tudi pri zaščiti ogroženih spomenikov in dediščine nasploh. Po mnenju mnogih strokovnjakov bi bilo neresno pričakovati enake pozitivne številke turistične industrije v tem ali prihodnjem letu. Mnogi s turizmom povezani sektorji so končali v stečaju, kar je ustvarilo milijone nezaposlenih delavcev. Pri tem pa ti isti strokovnjaki pozabljajo, da je bilo ustanovljenih tudi več strateških komisij, ki iščejo rešitve za oživljanje turizma, in to predvsem trajnostnega turizma.
Enako se lahko tudi sami vprašamo po primerni strategiji za oživljanje postepidemičnega turizma v Sloveniji na sploh in posebej v Mariboru. Morda se zdi vprašanje preveč optimistično, toda Maribor je mesto z neizkoriščenim turističnim potencialom.
Napačno bo, če se bomo osredotočali zgolj na trenutno zdravstveno krizo in ne bomo razmišljali o postepidemičnem turizmu. Vse lokalne oblasti želijo ponovno pridobiti turistični čar in si čimprej povrniti izgubljene prihodke. Oživljanje turizma bo spominjalo na dirko za polnjene turističnih blagajn, saj je bil turizem, ki zaposluje na tisoče delavcev, za lokalna okolja pred krizo izjemno pomemben in takšen ostaja še danes.
Da se vrnemo na raven 2019, bo potrebna obnova, predvsem pa inovacija. In kaj lahko stori Maribor, da inovativno prenovi svoj turizem in pritegne mednarodne turiste? Bi bilo bolje, če ne stori ničesar? Moj predlog je enostaven: “Ponovno začnimo postopek za vpis Stare trte na UNESCO seznam svetovne dediščine.” Maribor je čudovito mesto in Slovenija je lepa država, toda neaktivnost glede postepidemične strategije ne more pritegniti turistov in oživiti lokalnega gospodarstva.
Ideja za odprtje muzeja Stare trte je sicer dobra, toda kaj je lahko boljšega od UNESCO seznama svetovne dediščine? Možnosti so že dobro znane. Stara trta ali sam Maribor kot vinorodna pokrajina s kulturno vrednostjo, kot npr. St. Emilion v Franciji ali Tokaj na Madžarskem, bosta pritegnila tisoče novih turistov.
Ta postopek je dolg in traja leta, toda če lokalna skupnost zgolj prične z administrativnimi postopki, bo promocija in privlačnost novice ustvarila dovolj pozornosti, da pritegne pozornost turistov, ki so željni novih izzivov in videti nove kraje. Četudi je Stara trta vpisana v Guinnesovo knjigo rekordov, tega doslej nismo uspeli kapitalizirati.
Čas je, da zaigramo na vse karte in Maribor povzdignemo na mesto, ki mu pripada. Zamislimo si, da ne želimo več ostajati v senci večjih mest, ki nimajo ničesar več kot mi. V tem primeru je potrebno razmišljati o tem, kako Maribor zapisati v večnost kot vinorodno kulturno krajino, kot je npr. Burgundija v Franciji. Ni potrebno posebej razlagati, koliko privlačnosti bi Maribor pridobil z vpisom na UNESCO seznam svetovne dediščine. Najstarejša trta na svetu in Maribor kot vinorodna regija bi pritegnila številne turiste, kar bi omogočilo ponovno ustvarjanje delovnih mest, ki so bila izgubljena zaradi Covid-19 in oživljanje energičnega turističnega sektorja.
Skupina strokovnjakov na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je že izrazila svojo pripravljenost pomagati Mestni občini Maribor pri projektu. Ni pa jasno, ali je ta ideja privlačna tudi za vodstvo mariborske občine in ali ima le-to kakšen večji načrt o postepidemičnih turističnih aktivnostih.
Beri tudi Sploh imamo načrt?