Čeprav se otepajo oznake paramilitarizma, lahko z gotovostjo trdimo, da varde so paravojaške organizacije. Imajo vojaško strukturo in pravilnik. Člani, ki sebe imenujejo vardi, imajo enotne uniforme z razpoznavnim znakom, čine in se urijo v vojaški pehotni taktiki. Novinci morajo opraviti usposabljanje in podati prisego, s katero obljubijo dosmrtno zvesto izpolnjevanje ukazov in obrambnih nalog za svojo deželo. Izvajajo taborjenja, ki so zagotovo bolj podobna vojaškim kot taborniškim. Nadzor državne meje izvajajo v vojaških formacijah. Res je, da zaradi zakonodaje ne nosijo orožja, kar uporabljajo kot glavni argument, da varde naj ne bi bile paravojaške organizacije, vendar ta del urjenja nadomeščajo z replikami.
Subkultura
Vardi so oblikovali svojevrstno subkulturo in unikatno terminologijo ter jezik. Podobno kot člani ameriških univerzitetnih bratovščin ali bajkeri pripadajo skupnosti, v okviru katere sprejemajo in soustvarjajo sistem vrednot in norm, ki dajejo smisel njihovemu obstoju. Zaradi stroge hierarhične strukture in nošnje maskirnih uniform pa so pravzaprav bolj podobni ameriškim milicam ali italijanskim fašističnim skupinam. Alessandro Orsini trdi, da imajo italijanske fašistične skupine tri vrednote – pogum, žrtvovanje in čast. Seveda te vrednote ne veljajo zgolj za fašistične skupine, imajo pa v nekaterih subkulturah visoko vrednost, višjo kot vrednote in norme dominantne kulture. Predvsem pa se ocenjujejo v razmerju do lastne subkulture oz. pripadnosti skupini. Vardi poudarjajo, da biti pripadnik varde pomeni čast in da se žrtvujejo za varnost prebivalcev države. Poguma jim seveda ne manjka, predvsem začetnikom gibanja. Človek ga resnično potrebuje, ko uniformiran paradira v okolju, ki ga dojema kot čudaka, celo odpadnika družbe. Danes, ko se je gibanje že dodobra utrdilo v zavesti ljudi in ko pod spretnim PR-manevriranjem vodje pridobiva številčnost, je v določenih krogih biti vardist celo postalo statusni simbol.
Politična usmeritev
Politična usmeritev vard ostaja nejasna. Gre za nekakšen nenavaden nacionalizem, uperjen proti beguncem in deloma tudi internacionalizmu. Slovenski narod je predstavljen skozi prizmo mitskih zgodb iz napol izmišljene preteklosti, kjer je najpomembneje domoljubje. Glede aktualnih družbenih problemov se praviloma ne opredeljujejo. Zagotovo pa je to protimigrantsko gibanje, velik del članov je tudi protimuslimansko usmerjen. Pri nekaterih je glede na njihove objave na družbenih omrežjih zaznati tudi sprejemanje teorij zarot.
Vardi poudarjajo, da biti pripadnik varde pomeni čast in da se žrtvujejo za varnost prebivalcev države.
Varde trdijo, da jih le skrbi za varnost državljanov in da so pomoč policistom, ki da jih je za uspešen nadzor državne meje premalo. Najbrž večina članov to res verjame, vendar vojaška hierarhija, urjenje in taktika nakazujejo večje probleme. Število vardov ni znano. Vemo, da obstaja pet vard, kar najbrž pomeni že nekaj sto vardov. Za primerjavo, v Slovenski vojski je okoli 5200 vojakov in v policiji okoli 6500 policistov. Domnevamo lahko, da zaradi agresivne protimigrantske politike največje vladne stranke, ki vzdržuje konstanten strah pred begunci in islamom ter nezadovoljstvo v državi, njihovo število počasi, a vztrajno raste. Nekaj sto ljudi, ki so prestali vojaško usposabljanje in se še naprej urijo ter so vrednostno povezani in funkcionirajo v hierarhični strukturi, lahko ob zaostritvi notranjepolitičnih razmer v nekem trenutku postanejo varnostno tveganje za državo, morebiti celo grožnja. Nobenega zagotovila ni, da bo Andrej Šiško tudi v prihodnje miroljuben. Moč, ki ga nudi poveljevanje velikemu številu vdanih in vojaško izurjenih ljudi, je lahko mamljiva. Gotovo pa je, da ne bo večno vodja. Kakšna bo njihova prihodnost, če ga bo nadomestila radikalnejša in bolj militantna oseba?
Problem in rešitve
Problem vaških straž in vard ni od včeraj. Pričelo se je decembra 2006, ko so v Ambrusu takratnemu predsedniku Janezu Drnovšku preprečili, da bi družini Strojan pripeljal dva bivalna kontejnerja, organi pregona pa niso ukrepali, celo takrat ne, ko so začeli vaški stražarji ustavljati in pregledovati policijska vozila. Najbrž ni naključje, da je bil takrat predsednik vlade Janez Janša. Po daljšem zatišju se je nato septembra 2018 zgodil postroj Štajerske varde v Apačah. Tokrat je država reagirala. Šiško je bil zaradi ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve in groženj nekdanjemu predsedniku vlade Miru Cerarju obsojen na zaporno kazen. Iz zapora pa je v očeh vardov prišel kot mučenec. Vladi Marjana Šarca moramo priznati, da se je sicer zelo nerodno problema vsaj lotila, a več kot to ne.
Na seji odbora DZ za notranje zadeve so v začetku septembra izglasovali noveli zakonov o varstvu javnega reda in miru in nadzoru državne meje, s katerima naj bi, vsaj takšen je vtis v javnosti, prepovedali delovanj vard. To ne drži. Varde niso prepovedane, bo pa, če bosta noveli sprejeti, oteženo njihovo delovanje. Noveli prinašata nekaj prepovedi.
Vladi Marjana Šarca moramo priznati, da se je sicer zelo nerodno problema vsaj lotila, a več kot to ne.
Ena je prepoved nošnje replik orožja z namenom vzbujati videz izvajanja naloge uradnih ali vojaških oseb. Druga sankcionira nošnjo maskirnih oblačil, uniform ali oblačil podobna uradnim ali vojaškim, s pogojem, da oseba s svojim obnašanjem, ravnanjem, gibanjem in zadrževanjem na javnem ali zasebnem kraju vzbuja videz, da izvaja naloge uradnih ali vojaških oseb. Obe določbi pa vsebujeta tudi pogoja, zaradi katerih bo varde težko sankcionirati. Da so se priučili zakonodaje, so že večkrat pokazali.
Zagotovo pa je to protimigrantsko gibanje, velik del članov je tudi protimuslimansko usmerjen.
Replike orožja danes uporabljajo le na urjenjih, le-ta pa bi le s precej domišljije lahko povezali z namenom vzbujanja videza, da se izvajajo naloge uradnih ali vojaških oseb. Vsak odvetnik bo z lahkoto zavrgel tezo, da so vardi imeli takšen namen. Tudi z nošnjo uniform je podoben problem. Pri tem niti ni zahtevan pogoj namena, zadošča le vzbujanje videza, da se izvajajo naloge uradnih ali vojaških oseb. Kar seveda ne bo preprečilo ne urjenja ne paradiranja po ulicah. Najbrž ni sodnika, ki bi ga prepričalo, da vardi, ki korakajo po ulici, dajejo videz izvajanja nalog vojaških oseb. Vojaki tega v tej državi ne počno.
Predlagane spremembe sicer prepovedujejo nadzor državne meje, ki ga varde že kontinuirano opravljajo dalj časa, vendar novela skriva past, ob kateri je potrebno dvigniti obrv. Tako sankcionira tudi osebo, ki ovira policijo pri izvajanju nadzora državne meje. Ker zakonodaja pozna kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja in prekršek neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb, je takšna nova pravna omejitev očitno odveč. So se pa predlagatelji pridružili splošnemu trendu visokih kazni in predlagali nesorazmerno visoke kazni glede na siceršnje višine kazni v obeh zakonih.
SDS in Levica na isti strani?
Noveli nista podprli SDS in Levica. SDS se seveda ni mogla izogniti kulturnemu boju in varde primerja z občasnim folklornim oblačenjem ljudi v partizanske uniforme, v katerih se udeležujejo proslav in prireditev. Nekateri nosijo orožje, a gre za zgodovinsko orožje iz II. svetovne vojne, ki seveda mora izpolnjevati pogoje iz zakona o orožju. Nikakor pa v teh primerih ne gre za paravojaške formacije, saj te osebe ne izpolnjujejo nobenega elementa. Zanimivo je, da SDS nikdar ne omenja oseb v domobranskih uniformah v Šentjoštu, prav tako z zgodovinskim orožjem, ali članov Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, katerega člani tudi nastopajo v maskirnih vojaških uniformah. Ni se moč znebiti občutka, da stranka podpira varde ali pa jih vsaj tolerira.
S sprejetjem novel v Državnem zboru ali ne bo problem ostal.
Levica pa trdi, da želi uveljavljanje obstoječe zakonodaje, saj meni, da je za to primerna. Za njo je problematično, da se vard ne preganja in da se bo z novelama pomen takšnih dejanj zmanjšal iz ravni kaznivega dejanja na raven prekrška. Argument Levice je sicer težko zavrniti, ni pa se moč izogniti opazki, da je za rešitev problema storila premalo. Obstoječa zakonodaja najbrž omogoča sankcioniranje vardov, se pravi posameznikov, kadar ti storijo kaznivo dejanje ali prekršek, ne more pa preprečiti ustanavljanja in delovanja paravojaških skupin. S sprejetjem novel v Državnem zboru ali ne bo problem ostal.
Kolumna je bila prvo objavljena v Večeru.
