Sredi novembra je vlada sprejela odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, s katerim je odpravila takrat manj kot mesec dni star odlok z istim imenom. Z namenom zajezitve in obvladovanja epidemije covid-19 je prepovedala ponujanje in prodajanje blaga in storitev neposredno potrošnikom. Dovolila je nekaj izjem, a jih je bistveno manj kot v prejšnjem odloku. Posebej je prepovedana prodaja oblačil, obutve in tehničnega blaga v prodajalnah, ki v pretežni meri prodajajo živila, blago za osebno nego in čiščenje. Sem seveda spadajo marketi kot so Spar, E. Leclerc, Hofer in ostali. Predsednik vlade Janez Janša je na njemu svojstven način to odločitev komentiral s čivkom, v katerem pa se zanimivo ni v prvi vrsti skliceval na obvladovanje epidemije covid-19, temveč na varstvo konkurence.
Varstvo konkurence
Cilj varstva konkurence je zagotoviti pošteno tekmovanje podjetij na trgu in posledično širšo izbiro in bolj kakovostno blago ter storitve po nižjih cenah za potrošnike.
Na vladnih spletnih straneh je zapisano, da se z varstvom konkurence zagotavlja, da podjetja med seboj tekmujejo pošteno in pod enakimi pogoji ter da se konkurenca ne omejuje ali spodkopava na načine, ki škodujejo gospodarstvu in družbi. Konkurenčen trg spodbuja podjetje, da ponuja najbogatejšo ponudbo blaga po najboljših cenah, sicer bodo potrošniki kupovali drugje.
Varstvo konkurence korigira odklone prostega trga. Le-ta naj bi se ravnal po zakonih ponudbe in povpraševanja z majhno prisotnostjo ali kar odsotnostjo intervencij s strani države. Prosti trg že v običajnih okoliščinah ne deluje, saj ponudniki in povpraševalci nimamo enakopravnih vlog in medsebojnega dogovora ni. Vse večja koncentracija lastništva oblikuje monopole. V času epidemije covid-19 pa prostega trga sploh ni več.
Intervencija države
Vladni ukrepi za zajezitev epidemije covid-19 povzročajo intervencijo države na trgu. Zaprtje določenih dejavnosti povečuje promet drugim. Predsednik vlade ima prav, ko trdi, da gre v primeru zaprtja specializiranih prodajaln oblačil, obutve in tehnike za nelojalno konkurenco, pri kateri se dvigne promet prodajalnah, ki v pretežni meri prodajajo živila, blago za osebno nego in čiščenje. Vendar je pri tem zanemaril spletne prodajalne.
Oblačila, obutev in tehniko je danes v Sloveniji možno kupiti izključno preko spleta. V Sloveniji je seveda ogromno spletnih ponudnikov. Pri Hervey Norman in Big Bangu npr. je moč preko spleta kupiti enake izdelke kot v njihovih prodajalnah. Diskontni prodajalci pa temu niso prilagojeni. Lidl npr. spletne prodaje sploh nima, Hofer pa ponuja le 23 tehničnih izdelkov.
V takšni situaciji najbolj profitirajo specializirani spletni ponudniki, ki jim je prodaja blaga preko spleta edina dejavnost. Ti ponudniki ne prodajajo svojega blaga, nimajo prodajaln in (praviloma) nimajo zalog, zato imajo nižje stroške. So zgolj posredniki med ponudniki blaga in storitev ter povpraševalci. Ker ponujajo širok spekter blaga, od ur do pohištva, imajo trenutno nesluteno prednost na trgu. Pri nas sta najbolj znani mimovrste in ceneje.si, v svetovnem merilu pa prevladuje Amazon.
Amazon
Amazonu se je zaradi epidemije covid-19 prihodek v prvih treh kvartalih povečal za več kot 37 % glede na enako lansko obdobje, dobiček pa potrojil. V številkah to pomeni, da je Amazon letos do oktobra zaslužil 81,07 milijard evrov oz. za več kot 22 milijard več kot v enakem lanskem obdobju. Čisti dobiček znaša 9,78 milijard evrov. Še večji apetite ima za zadnji letošnji kvartal. Do konca leta tako planira zaslužiti še dodatnih 13 do 21 milijard evrov.
Jeff Bezos, najbogatejši zemljan, vreden več kot 150 milijard evrov, bo s tem tempom leta 2026 postal prvi dolarski trilijonar na svetu. Amazonu v bran je potrebno povedati, da je letos ustvaril več kot 400.000 delovnih mest. Njegova minimalna plača je že dve leti 12,65 evrov na uro, medtem ko je minimalna plača po zveznih delavskih standardih v ZDA 6,11 evrov. Takšno minimalno plačo ima le sedem zveznih držav (Kalifornija, Connecticut, Illinois, Maryland, Massachusetts, New Jersey in New York), letos pa so jo na referendumu izglasovali tudi na Floridi.
Varstvo konkurence in intervencija države na trgu
Predsednik vlade je ukrep prepovedi prodaje oblek, obutve in tehnike komentiral, da bi bila prodaja tega blaga v trgovinah z živili diskriminacija prodajaln, ki ponujajo le to blago. Ta trditev seveda drži. Je pa zaradi prepovedi prišlo do nelojalne konkurence spletnih ponudnikov.
S prepovedjo je država intervenirala na trgu. S tem, ko je zaprla določene dejavnosti, je povečala promet drugim. Ko je zaprla lokale s ponudbo hrane, je povečala prihodke družbam, ki hrano dostavljajo na dom. Ko je zaprla trgovine, je povečala prihodke podjetjem, ki se ukvarjajo s spletno prodajo. Učinke lahko vidimo v primeru Amazona. Za poslovne izkaze domačih spletnih ponudnikov bomo morali še počakati, vendar ne dvomim, da bodo tudi ti imeli večji promet zaradi državne intervencije na trgu.
Najbrž ni pretirano reči, da v primeru novih in novih lockdownov drvimo v družbeni samomor. Celotne panoge puščamo propadu, z intervencijami države na trgu pa omogočamo drugim bajne zaslužke. Tudi Slovenci nakupujemo na Amazonu, vendar ta davkov ne plačuje naši državi.
Prerazporejanje prihodkov
Oktobra sem razmišljal, da moramo uvesti neke vrste vojne ekonomije. Tako sem poimenoval ustrezno, premišljeno in drugačno prerazporejanje prihodkov. Nikakor ne moremo dopustiti, da ukrepi zaradi epidemije covid-19 omogočajo nepričakovane visoke dobičke peščici, medtem ko se celotne panoge spoprijemajo z eksistenčno krizo. Ali se bi to izvajalo s povečanjem obdavčitve tistih, ki imajo povečane dobičke zaradi covid-19 krize ali kako drugače, je seveda umestno vprašanje.
Prerazporejanje prihodkov se odvija že sedaj, protikoronski zakonski paketi namreč niso nič drugega. Vendar se to prerazporejanje odvija skozi proračun in na račun kreditov, sistem kapitalizma pa ostaja isti. Ne moremo v nedogled gasiti stanje s proračunskim denarjem, proračun ni vreča brez dna. Krediti pa se bodo enkrat ustavili in potrebno bo jih vrniti.
Beri tudi Vojna ekonomija zaradi Covid-19? in Sploh imamo načrt?
