Po slovenski ustavi so država in verske skupnosti ločene. Verske skupnosti so enakopravne, njihovo delovanje je svobodno.
Cilj načela ločenosti cerkve od države je z nevtralno držo države zagotoviti resnično svobodo vesti in enakost posameznikov – verujočih in neverujočih – ter verskih skupnosti. Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih med drugim določa, da Katoliška cerkev v Republiki Sloveniji deluje svobodno po kanonskem pravu v skladu s pravnim redom Republike Slovenije.
Tudi ena od sodb Ustavnega sodišča (U-I-92/07) navaja, da je na področjih, na katerih delovanje verskih skupnosti posega v pristojnosti države, svoboda delovanja verskih skupnosti kot sestavni del načela o ločenosti države in verskih skupnosti omejena s suverenostjo države. V sodbi je navedeno tudi, da verskih skupnosti pravica do notranje organiziranosti po lastnih pravilih in neodvisnega opravljanja njihovega poslanstva ne odvezuje dolžnosti, da delujejo v skladu s pravnim redom države.
Zakaj je Jelko Kacin ostal brez komentarja?
Toliko za uvod. V pravni red države sodi tudi vladni odlok, ki je prepovedoval zbiranje ljudi na javnih krajih. Po zakonu o varstvu javnega reda in miru je javni kraj vsak prostor, ki je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopen vsakomur.
V torek, 28. aprila, je Katoliška cerkev v Sloveniji na svoji spletni strani objavila novico, da bodo slovenski škofje 4. maja odprli cerkve za udeležbo vernikov pri njihovih obredih. Začasna splošna prepoved gibanja takšnega početja ni dovoljevala. Celo več, zagrožene so bile sankcije. Z odprtjem cerkva RKC tako ne bi delovala v skladu s pravnim redom države, ampak bi ga kršila.
Strašljiv je bil molk pristojnega ministra in vlade nasploh, pa tudi poslancev ob napovedani kršitvi odloka o splošni omejitvi gibanja in s tem tudi nespoštovanja ustave ter sporazuma s Svetim sedežem. Hudo sporen je bil odziv govorca vlade za COVID-19, da tega vprašanja ne bo komentiral, saj da sta cerkev in država ločeni. Prav načelo ločenosti države in verskih skupnosti je tisto, ki verske skupnosti zavezuje k delovanju v skladu s pravnim redom države. Pri tem je nepomembno, kako govorec ocenjuje natančnost in celovitost pripravljenosti ukrepov verske skupnosti.
Spolzek teren ločenosti države in cerkve
V sredo je vlada sprejela nov Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih krajih, površinah in mestih v Republiki Sloveniji, v katerim se med izjemami po novem nahaja tudi dostop do verskih objektov.
Sklepamo lahko le dvoje. Prva možnost je, da je prišlo do dogovora med vlado in škofi za odprtje cerkva, pa so škofi prehitro to sporočili javnosti. Druga možnost je, da so škofi s svojo izjavo postavili vlado pred izvršno dejstvo in posledično vlada škofom ni hotela ali celo upala reči ne.
Če sprejmemo prvo možnost, da je bil sklenjen dogovor o odprtju, potem to postavlja v čudno luč ostale izjave vlade in direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Če sprejmemo drugo možnost, ki je verjetnejša (nenazadnje je STA v torek poročala, da vlada in pristojna strokovna svetovalna skupina pri ministrstvu za zdravje za takrat še nista uskladili odgovora na to potezo), se ponovno znajdemo na spolzkem terenu načela ločenosti države in verskih skupnosti. Namreč, ena verska skupnost je napovedala, da ne bo delovala v skladu s pravnim redom države, vlada pa je to napoved (pravočasno) legalizirala. V tem primeru bi šlo za nedopusten pritisk posvetne oblasti z izvršenimi dejstvi na državo.
Odlok za kaznovanje protestnikov
Razumem stisko nekaterih verujočih, ki jim je obiskovanje verskih obredov nujno za kvalitetno življenje. Ampak odprtje cerkva za zaščito zdravja prebivalcev v tem trenutku ni najboljša odločitev, še posebej, če jo primerjamo z ostalimi omejitvami.
Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji tako od 4. maja dovoljuje obratovanje prodajaln do velikosti 400 kvadratnih metrov prodajnega prostora z izjemo prodajaln v trgovskih centrih. Vemo, da je v precej cerkvah že sama osrednja ladja večja od 400 kvadratnih metrov. Zato je nerazumljivo, da je dovoljeno zbiranje ljudi v zaprtih prostorih, kar cerkve so, ne pa tudi obratovanje večjih prodajaln.
Dejstvo je tudi, da so redni obiskovalci verskih obredov predvsem tisti, ki ob epidemiji COVID-19 spadajo med ranljivejše skupine. Prav ti se bodo sedaj nahajali v istem zaprtem javnem kraju. Še bolj nerazumljivo pa je, da nov odlok o omejitvi gibanja še kar prepoveduje zbiranje na javnih krajih in površinah, tudi odprtih. Kaj drugega kot javni kraji pa so cerkve?
Oblast je to prepoved do sedaj izrabljala za grožnje in kaznovanje protestnikov, ki so – razen morda nekaj izjem – upoštevali vse varnostne ukrepe. S tem so s pomočjo odloka, niti ne zakona, protipravno preprečevali uresničevanje ustavno zagotovljene svobode izražanja. In nikakršnega signala ni, da tega ne bodo počeli še naprej.
Kolumna je bila prvo objavljena na necenzurirano.si.
