Ministrstvo za notranje zadeve pod vodstvom nepreklicno odstopljenega ministra Aleša Hojsa nas je danes na portalu eUPRAVA razveselilo s predlogom novega zakona o varstvu javnega reda in miru. Kot smo se navadili pri tej vladi, zadeva ni nedolžna. Prinaša namreč nekatere spremembe pri dojemanju javnega reda in miru, ki bodo povzročile še večjo policijsko represijo in posledično tudi večjo militarizacijo policije.
Dejanski problem
Strinjati se je moč z zapisanim v predlogu, da je pereč problem v obstoječem zakonu določenost glob za prekrške v slovenskih tolarjih. Vendar bi se ta problem lahko rešil z enostavno novelo, ki bi tolarje pač pretvorila v evre.
Druga dva navedena razloga za sprejem novega zakona pa sta za lase privlečena in služita zgolj utemeljitvi sprememb v prekrškovni zakonodaji. Prvi pravi, da gre za star zakon, nikjer pa ne pove, kaj je s starostjo narobe. Zakon sicer sploh ni tako star, saj je iz leta 2006, torej iz časa po vstopu Slovenije v EU. Drugi pove, da obstoječi zakon vsebuje vrsto različnih glob, kar naj bi ga delalo nepreglednega. To je seveda smešen razlog v luči dejstva, da tudi nov zakon vsebuje vrsto različnih glob.
Predlog zakona prinaša nekaj novosti. Pri prvem pregledu sem izluščil tri. Najbrž pa je takih, o katerih se bodo kresala mnenja, še nekaj.
Nedostojno vedenje do uradne osebe
Nedostojno vedenje do uradne osebe po obstoječem zakonu pomeni nedostojno vedenje posameznika ali skupine, s katerim povzroči vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine ali kadar z žaljivimi besedami in dejanji škoduje ugledu posameznika ali skupine ali uradne osebe pri uradnem poslovanju.
Predlog zakona pa loči med nedostojnim vedenjem na splošno in nedostojnim vedenjem do uradne osebe. Definicija nedostojnega vedenja na splošno je ostala nespremenjena, medtem ko je predlagan opis nedostojnega vedenja do uradne osebe širši.
»Nedostojno vedenje do uradne osebe je vedenje posameznika ali skupine, s katerim povzroči vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje uradne osebe ali kadar z žaljivimi besedami ali dejanji škoduje ugledu uradne osebe ali državnega organa, organa lokalne samouprave ali nosilca javnega pooblastila.«
6. točka 1. odstavka 2. člena predloga zakona
Razliki
Poglejmo razliko, ki jo je pri površnem branju pravne latovščine moč izjemno hitro zgrešiti. Če obstoječi zakon določa, da je način storitve prekrška mogoč z žaljivimi besedami in dejanji, se pravi, da morata biti oba pogoja kumulativno izpolnjena, pa predlog prinaša spremembo, ko je dovolj le en pogoj – žaljive besede ali dejanja. Če je nekdo v javnem prostoru žalil uradno osebo, npr., da je županu rekel, da je prasec, in ne da bi hkrati izvajal žaljivih dejanj, ga je župan lahko le tožil. Po predlogu bo to prekršek in policisti bodo lahko za takšno žalitev izdali globo od 500 do 1.000 evrov.
Zanimivo je, da morat biti oba pogoja v predlogu zakona, besede in dejanja, izpolnjena hkrati, kadar se storilec prekrška nedostojno vede do navadnega smrtnika. Le-ta bo še vedno moral storilca, ki mu bo v javnem prostoru rekel prasec in tega ne bo podkrepil z dejanji, tožiti. Ta razlika najbrž ni naključna. Predlog zakona tako s tem uvaja privilegirano kasto nosilcev javnih funkcij.
Druga razlika med obstoječim zakonom in predlogom je še večja. Trenutno je nedostojno vedenje do uradne osebe kaznovano pri njenem uradnem poslovanju. Pogoja uradnega poslovanja pa v predlogu zakona ni več. Dikcija je sedaj precej drugačna, nedostojno se je prepovedano vesti do uradne osebe pri opravljanju uradnih dejanj, se pravi pri uradnem poslovanju ali zaradi opravljanja uradnih dejanj. Če bo nekdo torej županu zabrusil, da je prasec zaradi njegovega županskega delovanja tudi, ko župan ne bo v službi, bo storil prekršek. Nedostojno se bo namreč vedel zaradi opravljanja uradnih dejanj uradne osebe organa lokalne samouprave.
Streljanje
Predlog zakona prinaša noviteto, ki pravi, da če ni s predpisi drugače določeno, se sme streljati le na strelišču. Predlog pa ne definira kaj streljanje je. Predlagatelj je k obrazložitvi člena zapisal, da to pomeni ogrožajoče streljanje, ki ni zajeto v predpisu, ki ureja orožje, s katerim koli orožjem, ki je kot tako opredeljeno v zakonu, ki ureja razvrstitev in kategorizacijo orožja in tudi streljanje z orožjem, ki je namenjeno za alarm, signaliziranje, reševanje življenj, omamljanje in klanje živali, lov s harpuno, v industrijske ali tehnične namene, kratkocevno orožje kalibra 6 mm za izstreljevanje pirotehničnih izdelkov.
Niti najmanj ni nezanemarljiv tudi ta del obrazložitve:
»Tako je prepovedana npr. uporaba orožja na javnem kraju ali v strnjenem naselju, kjer lahko zaradi uporabe orožja pride do ogrožanja ljudi ali premoženja (streljanje v zrak za novo leto ali ob drugih praznovanjih).«
Po obrazložitvi bo torej prepovedano uporabljati orožje na javnem kraju ali v strnjenem naselju. Določba pa je drugačna – z izjemo strelišča je streljanje prepovedano povsod. Obrazložitev enostavno ne sledi določbi. Po določbi je torej prepovedano na svojem dvorišču izstreljevati signalne rakete iz pištole, ker dvorišče pač ni strelišče. Pa četudi dvorišče ni na javnem kraju ali v strnjenem naselju.
Zakon o orožju npr. rešuje problem zračnega orožja v 5. odstavku 23. člena: »Zračno orožje in orožje s tetivo se lahko nosi in uporablja na strelišču ali tako zavarovanem kraju, da niso ogroženi ljudje ali premoženje.« Ne vsebuje pa določb o uporabi orožja za signaliziranje ali izstreljevanje pirotehničnih izdelkov. Po novem torej raket iz prašilk ne bo več dovoljeno izstreljevati tistih nekaj dni ob novem letu, z raketami na palčkah pa ne bo problemov?
Obrazložitev v isto malho poleg orožja meče še lov s harpuno. Tudi harpuno bo poslej kot kaže možno izstreliti le na strelišču. Jo bo še možno izstreliti v morju? Je harpuna sploh orožje?
Seveda pa obrazložitev v predlogu zakona ni zakonska določba in nima zakonske moči. Policisti obrazložitev predlogov predpisov običajno ne berejo in ukrepajo zgolj na podlagi veljavne zakonodaje. Ta določba je kratko malo pomanjkljiva.
Policisti sodniki
Zakon o prekrških določa, da se v hitrem postopku storilcu izreče najnižja predpisana mera globa, ki je predpisana v razponu. Lahko pa zakon določi drugače. Predlog zakona prinaša točno takšno novost policijskega dela.
»Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.«
34. člen predloga zakona
Razlaga navaja, da ta določba omogoča strožje sankcioniranje storilcev prekrškov, če ga storijo v okoliščinah, ki ga delajo težjega. Kar seveda pomeni, da bodo policisti po novem tudi presojali okoliščine prekrškov in ocenjevali njihovo težo. Takšnega znanja seveda nimajo, niti izkušenj. Po kakšnih kriterijih se bodo odločali komu, ki npr. stori prekršek prepira na javnem kraju, izreči globo 500 evrov in komu več, vse do 1.000 evrov?
Stranski proizvod
Nekatere globe se bodo z novim zakonom, če bo sprejet, zvišale. Kot kaže se uvaja tudi privilegirana kasta. Peter Petrovčič v današnji Mladini ugotavlja, da je stranski proizvod politizacije policije za potrebe utrjevanja oblasti vsesplošno bolj represivna policija, kakršne doslej nismo poznali. Tudi nov predlog zakona o javnem redu in miru najbrž lahko štejemo k dodatni vzpodbudi večje represije države nad prebivalstvom s pomočjo policije.
Beri tudi Kako je policija militarizirana, Je to še pravna država? in Predkazenski postopek na zalogo
