Pravna država je tista, ki spoštuje ustavne svoboščine ter pravice ljudi in državljanov, spoštuje ustavnost in zakonitost ter ima izpeljano delitev oblasti, neodvisna sodišča in v kateri so nosilci državnih funkcij pravno in politično odgovorni. V pravni državi uradne osebe delujejo na podlagi demokratično sprejetih pravil in ne samovoljno. Vladavina prava zagotavlja varstvo pred samovoljo in čezmerno močjo državne oblasti.
Samosvoja in samovoljna oblast
Z izjemo vernikov kulta osebnosti Janeza Janše se bomo preostali najbrž strinjali, da je trenutna oblast najbolj samosvoja in samovoljna od vseh, kar smo jih imeli v zgodovini te države. Deluje popolnoma brez nadzora, v korist peščice in na škodo večine prebivalcev. Če kritično ocenimo današnje stanje, se le stežka strinjamo, da je Slovenija pravna država. Poglejmo si nekaj kričečih primerov.
Postopki na zalogo
Poleti so policisti procesirali protestnike, ne da bi za to imeli ustrezno zakonsko podlago. Hudomušno bi lahko rekli, da so izvajali predkazenski postopek na zalogo. Spomnimo, takrat so ugotavljali identiteto oseb in zasegali predmete (transparente), ko so sami neposredno ugotovili razloge za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog oškodovanca. O zaznavi so seznanili oškodovanca, ki je predlog za pregon tudi podal.
Vendar pri kaznivih dejanjih, ki se pa preganjajo na predlog, nimajo pravice zaseči predmetov na zalogo, za primer, da bi oškodovanec morebiti podal predlog. In na zalogo legitimirati morebitne storilce. Ali z besedami Darka Simoniča, vodje Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru:
»Predlog oškodovanca je procesna predpostavka, da policija in tožilstvo sploh lahko pričneta predkazenski postopek.«
V istem času so policisti podajali kazenske ovadbe za dejanja, za katera je pred tem tožilstvo že odločilo, da ne gre za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti.
Nepreklicni odstop ministra
V kolumni Je to še demokracija? sem navedel tipičen primer samosvojosti in samovoljnosti oblasti. To je bil nepreklicni odstop ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa. Pravniki, zlasti Andraž Teršek, so kritično argumentirali, da so bili v tem primeru kršeni tako ustava kot vsaj dva zakona. Premier pa je ustavo in zakonodajo ignoriral in Hojs je še naprej minister, četudi nezakonito. Teršek trdi, da so vsi akti, ki jih je Hojs podpisal, in vse njegove pravne odločitve od njegovega odstopa naprej nični.
Nezakonito odrejene karantene
Karantene, odrejene med koncem prve in razglasitvijo druge epidemije covid-19 niso bile zakonito odrejene. Zakon o nalezljivih boleznih namreč za odrejanje karanten zaradi bolezni, ki ni kuga ali ena izmed virusno hemoragičnih mrzlic, kot pogoj predpisuje razglasitev epidemije. Ta pa je bila preklicana konec maja in ponovno razglašena v drugi polovici oktobra.
Nošenje mask
Pravnika Katja Filipič in Aleš Završnik sta opozorila, da lahko vlada na podlagi trenutne zakonodaje le omeji oz. prepove gibanje državljanov:
»Nošenje mask in razkuževanje je vlada sprejela z odlokom na osnovi 39. člena ZNB, in sicer v okviru 2. točke prvega odstavka tega člena, po kateri pa lahko vlada le prepove ali omeji gibanje. Po najinem mnenju z nobeno metode interpretacije ni mogoče priti do zaključka, da nošenje mask in razkuževanje rok predstavljata omejitve gibanja ljudi.«
Ministrstvo za zdravje pa si je omislilo vratolomno razlago tega, kaj omejitev gibanja pomeni:
»Omejitve gibanja namreč niso le časovne (trenutna omejitev gibanja po 21. uri), niti ne le geografske (kot je na primer gibanje zgolj znotraj občine stalnega prebivališča), pač pa tudi takšne, ki nam sicer omogočijo gibanje na primer na javnem prostoru ali kraju, vendar z omejitvijo, da posameznik pri tem mora imeti zaščitno masko.«
Gre, po moje, za lase privlečeno razlago, saj ustava svobodo gibanja definira tako, da ima vsakdo pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivališče, da zapusti državo in se vanjo kadarkoli vrne. Svoboda gibanja je torej svoboda prostega gibanja. Torej gibanja brez omejitev.
Pretekli teden
Pravna država je pretekli teden zagotovo bila na počitnicah. Policisti so na avtomobilskih protestih (!) »ugotovili« 26 kršitev odloka o začasni prepovedi gibanja in zbiranja na javnih mestih. Jašo Jenulla so iskali (!), da so ga lahko procesirali. Zlatan Čordić – Zlatko je prejel odločbo ministrstva za kulturo, da je izbrisan iz razvida samozaposlenih, STA pa je bilo odvzeto financiranje.
Pogoja za vpis v razvid samozaposlenih v kulturi sta dva – da kandidat opravlja samostojno specializiran poklic na področjih naštetih v zakonu in ni uživalec pokojnine, ter da ima ustrezno strokovno izobrazbo oziroma z dosedanjim delom izkazuje, da je usposobljen za opravljanje te dejavnosti. Izbriše pa se na svojo zahtevo ali po uradni dolžnosti, če ministrstvo, pristojno za kulturo ugotovi, da ne izpolnjuje več pogojev. Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo ne govori, kolikšen del svojega časa samozaposleni mora nameniti ukvarjanju s kulturo. Ministrstvo pa je na podlagi samovoljne razlage “ugotovilo”, da je Zlatko s svojimi javnimi aktivnostmi in delovanjem bistveni del svojega ustvarjalnega časa namenja dejavnostim, ki niso povezane z izkazovanjem usposobljenosti za opravljanje kulturne dejavnosti. Gre za eklatantno oblastno kršitev zakonodaje. Enako velja za odvzeto financiranje STA.
Pravna država?
Pravna država in pravo očitno nista več pomembni. Vsaj za oblastno ravnanje ne. In mi imamo problem. Oblast vedno pogosteje in vedno bolj brezkompromisno krši pravni red države. Pa naj si bo to brezobzirno kaznovanje ljudi za neobstojoče kršitve ali izdajanje pravnih aktov v nasprotju z zakonodajo. Ob tem pa grozovito viša kazni in v protikoronsko zakonodajo vtika pravne potaknjence, ki z ukrepi nimajo nobene zveze. Če k temu dodamo še nenehne zniževanje davkom bogatim, se resnično moramo vprašati, kam plujemo. Pravna država to skorajda zagotovo ni več.
Tu in tam se sicer prikaže kakšen svetel trenutek, kot je včerajšnja odločba Ustavnega sodišča. Sodišče je odločilo, da odlok o zaprtju šol ne velja, ker ni bil pravilno objavljen, prav tako tudi odlok o omejitvi gibanja, ker ni bil pravilno podaljšan. Učinek nastopi sicer čez tri dni, tako da ima vlada dovolj časa, da oba odloka pravilno sprejme. Za nas se najbrž ne bo spremenilo nič, je pa sodišče vlado rahlo po prstih. Vseeno pa ima sodba ogromen pomen. Za nazaj to pomeni, tako Teršek, utemeljeno pravno podlago za vložitev kazenskih ovadb in za vlaganje odškodninskih tožb vseh ljudi, ki jih ti sklepi in odločba sodišča neposredno zadevajo. To po njegovem pomeni, da so tudi kazni, izrečene na temelju teh odlokov, pravno nične.
Vendar je vladnih kršitev zakonodaje že toliko, da ga ni sodišča, ki bi jih bilo sposobno v razumnem roku sanirati. Kdo bo ustavil to vlado?
Beri tudi Je to še demokracija?, Predkazenski postopek na zalogo in So karantene zakonito odrejene?