V časniku Večer smo lahko prebrali, da jim je ddr. Rok Snežič ekskluzivno sporočil, da je pri »uradu za intelektualno lastnino« zaščitil svoje ime »Ddr. Rok Snežič« kot blagovno znamko in povedal, da si tako »mediji, ki me vsak dan vsaj enkrat omenijo, ne bodo več mogli na moj račun dvigovati naklade. Navajanje mojega imena je, če tega ne dovolim, kaznivo dejanje neupravičene uporabe tuje blagovne znamke […]«. Novica je dovolj zanimiva, pa tudi bizarna, da si zasluži komentar skozi oči pravnika.
Neupravičena uporaba tuje znamke
Zagotovo drži, da tisti, ki pri gospodarskem poslovanju neupravičeno uporabi tujo znamko, stori kaznivo dejanje po 233. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) in se lahko za takšno ravnanje tudi kaznuje z zaporom do treh let. Drugo pa je vprašanje ali novinarji, ki pri svojem poročanju omenjajo ddr. Roka Snežiča, storijo kaznivo dejanje neupravičene uporabe tuje blagovne znamke?
Znamka
Kaj sploh je (blagovna) znamka? Po določbah Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1) je znamka znak, ki služi za označevanje blaga in storitev v gospodarskem prometu s ciljem razlikovanja od blaga in storitev drugih podjetij. Takšna znamka po 47. členu ZIL-1 daje imetniku izključno pravico do njene uporabe in pravico preprečiti tretjim osebam, ki nimajo njegovega soglasja, da v gospodarskem prometu v povezavi z blagom ali storitvami uporabljajo znak, ki je enak znamki za enako blago ali storitve, ki so obseženi z znamko, ali znak, ki je tako podoben, da obstaja verjetnost zmede v javnosti, ki vključuje verjetnost povezovanja med znakom in znamko, ali gre za znamko ugleda in bi uporaba znaka takšen ugled brez upravičenega razloga nepošteno izkoristila ali oškodovala razlikovalni učinek ali ugled znamke.
Pravica imetnika znamke
V prvi vrsti lahko ugotovimo, da znamka imetniku daje pravico tretjim osebam preprečevati uporabo znaka v gospodarskem prometu v povezavi z blagom in storitvami. Že tu lahko kategorično zavrnemo hipotezo, da uporaba imena »ddr. Rok Snežič« pri novinarskem poročanju pomeni uporabo znamke v gospodarskem prometu (v povezavi z blagom in storitvami).
Ustavno načelo svobode izražanja
Novinarsko delo je v prvi vrsti udejanjanje ustavnega načela svobode izražanja, ki izhaja iz prvega odstavka 39. člena Ustave Republike Slovenije (URS). Ta določa, da je zagotovljena svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja. Ta svoboda je, po splošnih stališčih ustavno-pravne teorije, ključnega pomena za obstoj mnenjskega pluralizma in obstoj svobode v ustavni demokraciji.
Torej, ne glede na to, da mediji sicer na trgu lahko opravljajo gospodarsko dejavnost, pa kot gospodarsko dejavnost ne moremo obravnavati novinarskega dela pri obveščanju in informiranju javnosti, saj gre pri tem za dejavnost posebnega družbenega pomena. Seveda pa ni dovolj, da bi se znamka uporabljala v gospodarskem prometu, temveč se mora hkrati uporabljati tudi za označevanje enakega blaga ali storitev, za katerega je registrirana, kar seveda pri novinarskem delu nikoli ne bo podano.
Zadnja možnost kršitve bi lahko bila podana, če bi šlo za znamko ugleda, ki bi jo novinarji (zopet v gospodarskem prometu) poskušali nepošteno izkoristiti ali oškodovati. Seveda novinarji, ki ne opravljajo gospodarskega prometa, tega ne morejo storiti, pa tudi sicer znamka, ki je bila komaj registrirana, ne more pridobiti status znamke ugleda, saj si le-tega znamka v očeh uporabnikov pridobi šele skozi dalj časa trajajočo uporabo.
Zloraba pravice
Poizkus uporabe znamke za preprečevanje novinarskega poročanja lahko opredelimo kot tipični primer zlorabe pravice. Vsakdo ima pravico le zato, da lahko z njo uresničuje svoj zakonsko priznani interes, ki je tudi cilj pravice. Za zlorabo pravice gre, ko nekdo svojo pravico (v tem primeru znamko) uporabi za doseganje cilja, ki ni zakonsko priznani interes, zaradi katerega mu je bila le-ta priznana, pri tem pa trči v pravico (oziroma svobodo) nekoga drugega – v danem primeru v ustavno zagotovljeno svobodo izražanja. V takšnem primeru imetnik pravice pač ne uživa pravnega varstva za svojo pravico v obsegu njene zlorabe.
Ne kaže dvomiti v to, da je prepoved zlorabe pravice v slovenskem pravu splošno načelo, ki ga poznamo tako v nekaterih zakonih (npr. 7. člen Obligacijskega zakonika (OZ), 12. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ) ali 11. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP)) kot tudi v sodni praksi najvišjih sodišč (npr. sklep Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-276/12, Up-1018/12).
Če nekdo skuša novinarsko poročanje o svoji osebi preprečiti tako, da za to uporabi znamko, ki je namenjena označevanju blaga in storitev v gospodarskem prometu in varuje pred posnemanjem tretjih oseb pri označevanju njihovega blaga in storitev v gospodarskem prometu, potem zagotovo ne gre za uporabo pravice (intelektualne lastnine) za namen, zaradi katerega je bila pravica priznana. In ker se s tem posega tudi v tujo ustavno zagotovljeno pravico (oziroma svobodo), so izpolnjeni vsi znaki zlorabe pravice.
Poseg v svobodo govora?
Za konec kaže zgolj ugotoviti, da ddr. Rok Snežič s sklicevanjem na blagovno (storitveno?) znamko »Ddr. Rok Snežič« zagotovo novinarjem ne more preprečiti, da poročajo o njegovi osebi, kakor tudi meni ne more preprečiti, da ga pri pisanju te kolumne omenjam. Tudi sicer si bi lahko po tej logiki zamislili absurdno situacijo, da bi neka tovarna dajala v promet strupeno pijačo, ki bi bila zavarovana z blagovno znamko, novinarji pa o tem ne bi smeli poročati, ker bi s tem posegali v znamko te tovarne.
Nam pa ta epizoda ilustrira nekaj mnogo pomembnejšega. Vsi se namreč zavedamo nevarnosti državnega poseganja v svobodo govora in informiranja in imamo za te situacije v pravni red vgrajene številne varovalke. Toda v demokratični in kapitalistični družbi svobode govora in informiranja ne ogroža samo država, temveč tudi različni kapitalski interesi podjetij in posameznikov. Za takšne primere pa je naš pravni red mnogo manj pripravljen.
Beri tudi Kaj je levica in kaj desnica in Tiskovna agencija ali nov obvod za pridobivanje proračunskega denarja?
