Butalci in policijska ura

, , Komentarji so izklopljeni za Butalci in policijska ura

Pred dnevi je zapis na svojem blogu tako naslovil državni sekretar Vinko Gorenak, se pravi član državne izvršne oblasti. V nadaljevanju sicer ni navedel, kdo naj bi Butalci po njegovem bili. Se pa da iz sarkastičnega tona zapisa sklepati in naslov je namenjen prav takšnemu sklepanju, da smo Butalci tisti sodržavljani, ki omejitvi gibanja po zadnjem vladnem odloku pravimo policijska ura.

Butalci Frana Milčinskega Butalci so sicer prebivalci izmišljenega kraja, imenovanega Butale. Imajo se za zelo pametne in pomembne, čeprav so v resnici precej omejeni.

Omejitev gibanja ali policijska ura?

Gorenak trdi, ponavlja pa cel politični spekter, da policijske ure v Sloveniji ni, je pa prepovedano gibanje med 21. in 6. uro. Pustimo ob strani, da je uporabil izraz »prepovedano« in ne »omejeno«, to lahko štejemo za lapsus in pustimo ob strani, da je policijska ura izraz, ki ga zakonodaja pravzaprav ne pozna. Je zgolj pogovorni sinonim za splošno prepoved ali omejitev gibanja. Fran ga definira kot določen čas, zlasti ponoči, v katerem je gibanje in zbiranje prebivalstva na javnih prostorih prepovedano.

Policijska ura je izraz, s katerim opisujemo omejitve oz. prepovedi gibanja. Razglas italijanske zasedbene oblasti iz aprila 1941 je tako odrejal, da so morali prebivalci med 21. in 5. uro ostati doma. Nemški razglas iz leta 1943 pa je zapovedoval, da med 22. in 4. uro nihče ne smel biti zunaj hiše. Ne eni ne drugi niso zapisali, da gre za policijsko uro, vendar se je tako med zgodovinarji kot tudi med običajnimi ljudmi prijel prav ta izraz.

Komično je, da so v strankarskih medijih le nekaj dni pred sprejetim odlokom zapisali, da v Franciji velja policijska ura.

Privatna druženja

Naj ukrep imenujemo policijska ura ali zgolj omejitev gibanja, dejstvo pač je, da bi naj bila uvedena zaradi ti. privatnih druženj. Že kar nekaj časa smo namreč bombardirani, da so za povečano število okužb kriva privatna druženja. Ta presing doživljamo že od marca in vso poletje ter jesen. Privatna druženja bi naj bila ena od glavnih žarišč že takrat, ko je Covid-19 kosil le znotraj domov za starejše. Poleg petkovih protestnikov v Ljubljani so bila glavni krivec za okužbe, ki smo jih takrat v resnici uvažali iz Hrvaške in Brezij.

Pri tem je še najbolj zanimivo, da moramo govorcem verjeti na besedo. Do danes ni bila predstavljena niti ena statistika s kritično analizo žarišč okužb. V poročilu NIJZ, kjer so navedeni epidemiološki podatki o spremljanju okužb, se nahaja tudi tabela tedensko število potrjenih primerov glede na najverjetnejši vir okužbe. Tabela ima pet stolpcev (uvožen, uvožen-klaster, lokalni vir, neznani vir in ni podatka). V stolpcu lokalni vir je v 42. tednu navedena cifra 2.892. To pa je že cifra, ki že omogoča kritično analizo. A te ni.

»Doslej je skupno že prek tisoč okužb z novim koronavirusom pri zdravstvenih delavcih, samo v UKC Ljubljana v zadnjem mesecu 150. Pri tem vir okužb niso bili bolniki, temveč so jih zdravstveni delavci vnesli sami.«

Minister za zdravje Tomaž Gantar

Postavlja se vprašanje, ali je bilo vseh 150 zdravstvenih delavcev UKC Ljubljana na privatnih druženjih ali pa so se okužili kje drugje? Ne pozabimo, da gre za najbolj osveščene ljudi.

Število okuženih se veča

Število okuženih se veča po vsej Evropi. Vsak dan beremo o »rekordih«, včeraj npr. v Češki, Slovaški, Poljski in na Nizozemskem. Danes verjetno kje drugje. Težko je verjeti, da so v prav vseh državah ljudje tako nedisciplinirani kot smo Slovenci v očeh vlade. Najbrž Evropa ni postala celina privatnih druženj. Dejstvo pa je, da je Covid-19 respiratorna virusna bolezen in da se kot kaže obnaša tako kot se takšne bolezni obnašajo. Podobno kot gripa in prehladi je najbrž aktivnejši v sezonah.

Policijska ura naj bi bila potrebna, da bi se preprečila privatna druženja. Pri tem se na nekaj (namerno) pozablja. Do sprejetja odloka so se lokali zapirali ob 22. uri, zdaj se pač prej. Oktobra, ko je čas počitnic že mimo in ko se odvijata tako šolsko kot študijsko leto, je vsaj med tednom privatnih druženj zelo malo, sploh pa ne velikih. Ob tem, da ni nikakršnih javnih zbiranj, koncertov, gledaliških predstav in ostalih prireditev, je ob zavedanju, da gre za hladni in pogosto deževni mesec iluzorno pričakovati, da bi se ljudje zbirali. Zbiranj mladine v blokovskih naseljih pa noben, še tako strog predpis, ne more preprečiti.

Ni se moč znebiti občutka, da je bil ukrep sprejet, ker so ga pred tem, četudi je učinkovitost vprašljiva, uvedli že v nekaterih drugih državah. Pa še zanimive stranske učinke bo imel. V državo vpeljuje dodaten občutek izrednih razmer in omogoča povečan pritisk na petkove protestnike. Zato bo potrebno okrepiti policijo v notranjosti in spet se bo pojavila »potreba« po aktivaciji 37.a člena zakona o obrambi. Najpomembnejši učinek pa bo kot običajno učinek šoka – Butalci se bomo zagnali v novo vrženo bombico, vladajoča skupina pa bo pospešeno naprej spreminjala družbo. Tokrat so na vrsti nevladne in kulturniške organizacije iz Metelkove.