Poletje je dokončno mimo in vladajoči so ponovno pričeli rožljati z aktivacijo 37.a člena zakona o obrambi. Tokrat je poziv prišel iz Sveta za nacionalno varnost podpira (SNAV). Po petkovi seji ga je javnosti prenesel premier Janez Janša.
Gre sicer za majhen PR manever. Svet za nacionalno varnost se sliši tako strokovno in uradno, ne pa politično. A gre za politično telo, ki ga čvrsto držita v rokah največja vladna stranka in njen predsednik. Vodi ga predsednik vlade, v njem je še šest ministrov, trije iz SDS in trije ministri, predsedniki koalicijskih strank
Zakaj ponovno rožljanje z aktivacijo 37.a člena? Zakaj zdaj? Ali varnostna situacija zahteva povečano število ljudi na meji?
Do 30. septembra so slovenski policisti obravnavali 11.855 nezakonitih prehodov državne meje, kar je 0,6 % manj kot v enakem lanskem obdobju (11.931). Policija ugotavlja, da je število nezakonitih prehodov meje naraščalo do avgusta, v zadnjem mesecu pa upada. S poslabšanjem vremenskih razmer bo trend še bolj upadel. Zima je pred vrati. Nezakonite migracije se bodo že zaradi vremenskih razmer umirile. Torej varnostna situacija ne more biti razlog.
Kaj je razlog?
Razlog najbrž ni zgolj en, glavni pa je zagotovo protestniško gibanje v Ljubljani. Pot je tlakoval minister za notranje zadeve Aleš Hojs z grožnjami, policija je zvesto sledila. Tako smo po dolgem času bili na petkovih protestih v Ljubljani spet priče z ničemer izzvano grobostjo policistov nad mirnimi protestniki. Protesti se ponovno kriminalizirajo, medtem ko je v cerkvah, ki so zaprti prostori, še naprej dovoljeno zbiranje množic. Zoper protestnike se spet uporablja sila in izrekajo kazni.
Kaže, da se vlada pripravlja na vroč političen in protestniški konec leta. Za ta namen potrebuje predvsem v Ljubljani na razpolago večje število policistov kot sicer. Ker je to število omejeno in ker je policija vedno kadrovsko podhranjena, jih je v Ljubljano potrebno pripeljati od drugod. To se da razbrati tudi skozi besede predsednika vlade. Le-ta poziva opozicijske stranke, naj predlog podprejo, saj da so policijski resursi omejeni, razmere pa tudi zaradi epidemiološke situacije zahtevne.
Nov poizkus
To ni prvi takšen poizkus. Spomladi je s podobno argumentacijo nastopil Hojs, ki je takrat zahteval več policije v notranjosti za nadzor medobčinskih mej.
»Zaradi situacije s covid-19, ki postaja težka, odgovorna in zahtevna, so tu potrebni dodatni resursi slovenske policije in ti resursi so omejeni. Policija ne more biti hkrati na nalogah, ki jih zahteva situacija s covid-19 in hkrati pri zavarovanju naše južne meje.«
Janez Janša
Tokrat se bo policijo očitno obremenilo z drugimi nalogami, ki z njihovim delom nimajo nobene zveze. Novi protikoronski paket (PKP5) prinaša v 9. členu spremembo zakona o nalezljivih boleznih, kjer nalaga policiji izdajanje karantenskih odločb v upravnem postopku. Na to se je zgroženo odzval policijski sindikat, saj policisti za takšno delo nimajo ustreznih znanj in niso strokovno usposobljeni.
Formula je v resnici enostavna. Bolj obremeniti policijo, tudi z izzivanjem incidentov na protestih. S tem se izvaja pritisk na opozicijske poslance, naj glasujejo za aktivacijo 37. a člena. Ko je ta aktiviran, se policija prestavi v notranjost in prične nadzirati lastne državljane. V kombinaciji z morebitnim novim lockdownom, policijsko uro in stopnjevanjem nasilja proti protestnikom, se bomo uspešno spremenili v policijsko državo.
V primeru, da opozicija ne klone pod pritiski, pa postane primerni grešni kozel za slabo ukrepanje države ob epidemiji. Ki mimogrede, še vedno ni razglašena.
Nevarnosti demokraciji
O nevarnosti, ki jo demokraciji prinaša 37.a člen sem že ogromno pisal. Tokrat zgolj ponovimo vajo v kratkih alinejah:
– 37.a člen daje možnost, da se vojska uporabi tudi v primerih protestov. Predlog pomladanskega Sklepa o izvajanju izjemnih pooblastil Slovenske vojske pri širšem varovanju državne meje je navajal, da lahko vojska izvaja pooblastila po 37.a členu tudi drugje, kjer se izvajajo aktivnosti, ki so povezane z nezakonitimi prehodi beguncev oziroma migrantov (sprejemni in nastanitveni centri, centri za tujce, migracijske poti, prevozi beguncev oziroma migrantov …), kar pomeni celotno območje države in ne zgolj meje s Hrvaško. Med konkretnimi sektorji so bili navedeni tudi pomol v Kopru, letališča v Mariboru, Portorožu in na Brniku, Izola in Piran.
– Pooblastilo »obvladovanje množic in skupin« ni v zakonodaji nikjer definirano. Ustavno sodišče pravi, da konkretne varnostne razmere določijo tako področje kot tudi območje delovanja. Kdor določi, kakšne so varnostne razmere, potemtakem tudi določi kje in kako se bo to pooblastilo izvajalo.
– Vojska pooblastila iz 37.a člena opravlja samostojno, policijo le obvesti. Po vsej ostali zakonodaji sodeluje s policijo.
– Po 37.a členu lahko ta pooblastila uporabljajo tudi navadni vojaki, in ne zgolj vojaški policisti (17. bataljon vojaške policije). Po ostali zakonodaji lahko (nekatera) policijska pooblastila izvajajo le vojaški policisti. Navadnih vojakov o policijskih pooblastilih ne izobražujejo.
– Zakonodaja omogoča delovanje vojske na meji in ta je tam že pet let. 37.a člen to v ničemer ne spremni.
Preberi tudi: 37.a člen, Zakaj je 37.a člen smrt za demokracijo?, Ponovno o 37. a členu, Aktiviranje 37.a člena v šestih korakih, 37.a člen – nov poizkus