Medtem, ko smo zaposleni z maskami, se v državi odvija proces prerazporejanja družbenega bogastva k zgornjemu odstotku. Trenutno se imenuje debirokratizacija.
Debirokratizacija pomeni odpravljanje birokratizma. Birokratizem ima več pomenov, v tem primeru je mišljeno formalistično, neživljenjsko upoštevanje predpisov. Predsednik vlade je ob ustanovitvi strateškega sveta za debirokratizacijo čivknil, da je 20.000 predpisov enostavno preveč. S tem se je moč strinjati in pričakovali smo predlog zmanjšanja predpisov in poenostavitve birokratskih postopkov.
Iz prvih predstavitev lahko razberemo, da smo nekaj tega res dobili, npr. da naj davek na nepremičnine zamenja tri davke. Ali pa, da se pri samostojnih podjetnikih izenači datum plačila akontacije dohodnine in prispevkov (še vedno pa bo potrebno napisati pet položnic, zato ne gre za drugega kot kozmetični popravek).
Presenetilo nas je, ampak od neoliberalne vlade in neoliberalnega predsednika strateškega sveta bi kaj takega morali pričakovati. S t.i. debirokratizacijo se namreč skozi stranska vrata uvaja nekakšna davčna reforma, ki tipično favorizira bogate. Pa si poglejmo nekaj cvetk, ob katerih bi nas moralo skrbeti.
Nekateri ukrepi
Socialna kapica – pri bruto plačah nad 6.000 evrov se prispevki obračunavajo do tega zneska, nad tem zneskom pa ne. T.i. socialna kapica (NSi in SDS jo farizejsko imenujejo razvojna kapica) seveda nima nobene zveze s socialo. Gre preprosto za to, da bi bogatejši plačevali manj (kdo v tej državi zasluži bruto več kot 6.000 EUR? Člani uprav multinacionalk in bank ter podobni). Veljavna zakonodaja veleva, da vsi zaposleni plačujejo enak odstotek socialnih prispevkov od svojih bruto plač. Že več kot desetletje pa si bogatejši sloj države na tak način skuša povečati prihodke. Gre za še eden in če ne bo sprejet, zagotovo ne zadnji poizkus. Debirokratizacija to zagotovo ni, seveda pa pomeni zmanjšanje prihodkov v pokojninsko blagajno in zdravstveno blagajno.
Uvedba novega dohodninskega razreda nad milijon evrov po stopnji 10 %. Uvedba takšnega novega razreda bi pomenila, da bi najbogatejši ljudje v tej državi plačevali odstotkovno nižji davek od kot vsi preostali. Pustimo ob strani športnike, ki nam jih Ivan Simič meče kot pesek v oči. Ti v času najboljše kariere tako ali tako živijo v tujini. V igri so drugi ljudje. Spomnimo se raje milijonskih nagrad nekaterih predsednikov uprav (Elan, NLB…). Debirokratizacija?
Povečanje odstopljene dohodnine fizičnih oseb društvom iz 0,5 % na 1 %. Tako bi naj bilo na voljo 20 milijonov evrov letno za ta društva. Izračun najbrž drži, ampak to hkrati pomeni 20 milijonov evrov letno manj v državnem proračunu. Tudi to ni debirokratizacija.
Povračila stroškov prevoza na delo in iz dela bodo obračunana v višini 0,10 evrov na kilometer razdalje od doma do delovnega mesta. Deluje všečno, pa sploh ni. Kot prvo bi se na ta način mnogim, ki živijo v mestih, kjer tudi delajo, zmanjšalo nadomestilo prevoznih stroškov. Sedaj se kilometrina računa le, če ni javnega prevoza. V Mariboru je mesečna vozovnica 30, v Ljubljani pa 32 evrov. Vsi, ki v Mariboru živijo manj kot 6,8 km in v Ljubljani manj kot 7,2 km od delovnega mesta, bi po novem pri 22-tih septembrskih delovnih dnevih morali doplačati za mesečno avtobusno vozovnico. In drugič, višina tega nadomestila se sedaj obračunava kot 8 % maloprodajne cene 95 oktanskega bencina. Ta znaša trenutno okrogli evro. Ko pa bo cena narasla in zagotovo bo, bo nadomestilo nižje kot bi bilo brez debirokratizacije. Ta meja je 1,25 EUR za ceno bencina. Ne pozabimo, še marca je bila višja. Če je debirokratizacija v tem, da bo enoten izračun, pomislimo na povečanje števila delavcev, ki bodo morali dokazovati kilometre.
Znižanje stopnje davka od dohodkov iz kapitala, se pravi obresti in dividende, s 27,5 na 25 %. Kar se te stopnje tiče, smo v spodnji polovici države OECD. Avstrija ima popolnoma enako stopnjo, od EU držav imajo nižjo Nemčija (26,38 %), Italija (26 %), Nizozemska (25 %), Španija (23 %), Poljska (19 %), Češka in Madžarska (15 %), Estonija in Slovaška (7 %), Grčija (5 %), Latvija in Litva pa 0 %. Vse ostale imajo višjo stopnjo kot mi. Najvišjo imata Danska in Luksemburg z neverjetnih 42 %. Švedska npr., ki je zadnje čase tako radi omenjamo, ima 30 %, Francija pa 34 % obdavčitev davka od dohodkov. Dvomim, da je debirokratizacija.
Zvišanje odstotka za donacije. Odstotek donacij, ki znižujejo davčno osnovo pri obdavčitvi pravnih oseb in dohodkov iz dejavnosti, se zviša na 20 % osnove. Gre za gromozansko zvišanje, saj so lahko sedaj donacije priznane kot davčna olajšava v višini 0,3 % obdavčenega prihodka (za humanitarne, invalidske, socialno varstvene, dobrodelne, zdravstvene, znanstvene, vzgojno izobraževalne, športne, kulturne, ekološke, religiozne in splošno koristne namene) in dodatnih 0,2 % (za plačila rezidentom ustanovljenim za kulturne namene in za izplačila društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu). Debirokratizacija to zagotovo ni, tak sprejet ukrep pa bo precej zmanjšal proračunske prihodke. Najbrž si lahko predstavljamo množičen preliv sredstev v različna “društva”. Lahko pričakujemo še več korupcije.
Pri normiranih samostojnih podjetnikih se predlaga znižanje normiranih odhodkov iz 80 na 60 odstotkov, kar pomeni 100 % davčno zvišanje. To je debirokratizacija?
Cvetk je sicer več, kot tista, da bi lahko upokojenci delali še naprej in prejemali tako plačo kot pokojnino, vendar naj bo dovolj za tokrat. Saj najbrž znamo sešteti, komu bi takšen dvojni delavski in upokojenski status najbolj koristil? Spomnimo se le kalvarije nekdanjega rektorja mariborske univerze.
Kriza kot priložnost za bogatenje
Tragikomično je, da je glede preračunov, tako je vsaj zapisano na uradni vladni strani, kakšne izpade prihodkov v proračunu bi povzročile nekatere predlagane olajšave, Ivan Simič odgovoril, da natančnih izračunov ni. Strateški svet torej sploh ni preračunal, kakšni bodo učinki?
Če bo davčna reforma, ki nima niti najmanjše zveze z debirokratizacijo, sprejeta, bodo bogatejši imeli več, preostali bomo udarec začutili takoj (npr. normirani samostojni podjetniki in meščani, ki živijo v mestu, v katerem so zaposleni) ali pa malce kasneje (ko se bo zvišala cena bencina). Zagotovo pa bomo občutili vsi, ko se bo zmanjšala višina pobranih davkov in prispevkov. Ko se bo večala proračunska luknja, bo potrebno varčevati. Brez skrbi, še vedno bomo nabavljali orožje za ekspedicijske korpuse na drugih celinah in nabavljali opremo za nadzor množic. Zmanjkovalo bo pač tam, kjer že zdaj – v zdravstvu, sociali in kulturi. Bogati bodo imeli več, mi pa nižje pokojnine.
Aja, ukinitev davka na luksuzne avtomobile sploh nisem omenil. Nima smisla.