No, pa smo dočakali tudi to. Kapital in njegovi agentje so se trudili desetletja in končno jim je uspelo. Deregulacija cen pogonskih goriv in ne liberalizacija, kot se napačno navaja, nas bo udarila po žepu bolj kot si mislimo. Deregulirati pomeni odpravljati pravila, medtem ko liberalizirati pomeni odstranjevati ovire v poslovanju. Kakorkoli, oba pojma spadata med sveto trojico neoliberalne dogme, pardon vere. Tretji je privatizacija. A ni strahu. Privatizacija še pride.
Od začetka meseca tako trgovci sami določajo višino marže pogonskih goriv. Slovenija se je namreč kot zadnja država EU odločila, da ne bo opravljala svoje funkcije na življenjsko pomembnem področju nadzora cen nad pogonskimi gorivi, ampak ga bo v skladu z neoliberalno doktrino prepustila t.i. trgu, beri kapitalu.
Pogonska goriva
Pogonska goriva so in bodo kljub »zeleni družbi« in »trajnostnemu razvoju« še dolgo eden najpomembnejših dejavnikov delovanja družbe in blaginje. Vsakršno povišanje ali znižanje cen bencina in dizla močno vpliva na naše življenje. Marsikdo zmotno misli, da višje cene goriv pomenijo tudi izboljšanje za okolje. Čeprav do neke mere drži, da nekateri zaradi višjih cen goriv manj uporabljajo osebne avtomobile, ta element ni ravno pomemben.
Raziskava trga pogonskih goriv Javne agencije RS za varstvo konkurence iz leta 2017 navaja, da je med letoma 2012-15 bila prodaja dizla za vse vrste vozil in prodaja NMB 98/100 relativno konstantna, da pa je nekoliko upadla prodaja NMB 95, kar bi lahko kazalo na uporabo varčnejših bencinskih motorjev pri osebnih vozilih.
Znižanje življenjskega standarda
Dejstvo pa je, da bo deregulacija cen pogonskih goriv na dolgi rok pomenila znižanje življenjska standarda večine, seveda najbolj tistim z nižjimi dohodki, in siromašenje srednjega sloja. Deregulacija cen pogonskih goriv namreč pomeni, da se odpravlja najvišja dovoljena marža trgovcev. Kapitalu je pomemben izključno dobiček. Odprava omejitve višine marže pa prinaša višji dobiček. Zato bi bilo iluzorno pričakovati, da se cene bencina in dizla ne bi zvišale. Sicer pa smo to že doživeli na avtocestah.
Čeprav smo vedno bolj pod vplivom »zelenega« kapitala in praktično vsak dan beremo o novih čudesih elektrifikacije osebnih, ne pa tudi tovornih vozil, bomo še zelo dolgo naftna družba. Nafta je tista, ki omogoča, da ne živimo več kot v 15. stoletju vse življenje navezani le na svoj zaselek. Smo izredno mobilna družba. In precej vode bo preteklo, preden jo bo, če bo, elektrika uspešno nadomestila. Nafta je tista, ki omogoča, da imamo zjutraj svež kruh. Zaradi nafte lahko v lokalni trgovini kupimo zadnji model ameriškega kolesa, s katerim se nato gremo brezogljično družbo.
Višje cene
Višje cene pogonskih goriv pomenijo tudi višje cene kruha, mleka, ogrevanja, avtobusa in tudi koles. Dražji bodo vrtci in šolske potrebščine. Višje cene bencina in dizla pomenijo dražje ogrevanje, dražji sladoled, dražje kosilo v najljubši restavraciji, nenazadnje tudi dražje pivo. Praktično vsi artikli se do končnega prodajalca namreč pripeljejo po cesti. Dražja goriva pomenijo dražji prevoz blaga, ki se na koncu pozna v drobnoprodajni ceni posameznega artikla. Nihče v verigi se namreč ne bo odpovedal svojemu dobičku na račun višjih marž Petrola in OMV-ja, le ta bosta namreč določa cene.
Po oceni ministrstva za finance izpred treh let bi deregulacija trgovcem prihodke povišala za 40 do 80 milijonov evrov, posledično pa bi se znižali prihodki države za 40 do 60 milijonov evrov. Letos je bilo ministrstvo malce bolj optimistično. Delo je poročalo, da bo letošnji proračun prikrajšan za 5 milijonov evrov, prihodnje leto pa »le« za 30 milijonov evrov. Sredi največje krize v zgodovini države se le-ta odpoveduje 300 milijonov evrov v prihodnjih desetih letih, ki jih bo podarila kapitalu. Nekatero so že vedeli, zakaj je modro kupiti delnice Petrola.
Pri enakih prihodkih se nam bo večini nezaustavljivo manjšala kupna moč. Morda bomo varčevali in se tu in tam odpovedali kakšni nepotrebni vožnji, praviloma pa se bomo odpovedali drugim dobrinam. Krajše počitnice, pralni stroj naslednje leto, avto še kasneje, kakšno pivo v lokalnem baru ali kakšna pizza manj. Morda bomo odpovedali časopis. Prevozu se, tudi če bi hoteli, ne moremo.
Denarni tok
Posledično bo to pomenilo, da se bo del denarnega toka preusmeril k naftnim trgovcem. In ko bo prodan Petrol in pri takšnih vladah kot jih imamo zagotovo bo, pri tej še toliko bolj, se bo ta denarni tok lepo zlival v tujino.
Kapitala pri zasledovanju dobička ne zanima, kakšna družba nastaja okoli njega. Ne zanima ga širšo družbeno stanje in blagostanje prebivalcev. To je funkcija države. In naša država se je še na enem področju odpovedala svoji suverenosti. V korist kapitala, posrednikov, lobistov, enega ministra in v škodo prebivalcev. Skozi t.i. debirokratizacijo se uvaja nižanje davkov bogatim, skozi t.i. liberalizacijo pa se niža kupna moč, ki pa jo bodo najbolj čutili tisti z najnižjimi prihodki.