Komur je odrejena osamitev ali karantena, je najbrž onemogočena ali pa vsaj zelo otežena aktivna ustavna volilna pravica, se pravi pravica voliti oz. glasovati.
Zakon o volitvah v državni zbor poleg možnosti predčasnega glasovanja omogoča še izjeme za glasovanje po pošti pripornikov, kaznjencev, tistih v bolnišnicah oz. institucionalnem varstvu in invalidov. Če hočejo ti glasovati po pošti, morajo najkasneje do srede pri svoji okrajni volilni komisiji (na sedežu upravne enote) urediti vse potrebno ali pa oddati vlogo na e-Upravi.
Volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, v katerem so vpisani v volilni imenik, pa lahko glasujejo pred volilnim odborom na svojem domu. To morajo sporočiti okrajni volilni komisiji najkasneje tri dni pred dnem glasovanja.
Ker pa imamo po novem v državi tudi osebe, ki jim je zaradi covida-19 odrejena osamitev ali karantena, se pojavlja vprašanje, kako lahko le-ti glasujejo. Zakon namreč, vsaj po mojem razumevanju, takšne situacije ne predvideva. Je kdo sploh razmišljal o tem?
Tehničen problem
Vloga se lahko odda z elektronskim podpisom, lahko pa tudi po faksu, e-pošti in po pošti. Elektronski podpis je najbolj elegantna in hitra rešitev. Tisti, ki ga imamo, to vemo. Nimajo pa ga vsi. Faksa praktično nihče več ne uporablja. Ostaneta še skener in navadna pošta. Glede skenerja sem skeptičen, v moji okolici ga imava le dva.
S pošto pa nastane posebna težava. Kdor ima odrejeno osamitev ali karanteno, ne sme do poštne poslovalnice. Pika. Teoretično lahko pošto odnese kakšen drug član gospodinjstva, ki mu ni odrejen enak ukrep omejitve gibanja. Je pa v Sloveniji po podatkih SURS-a 32,7 % delež enočlanskih gospodinjstev, kar znese 269.650 gospodinjstev.
Zdravstveni problem
Osamitev (izolacija) je ukrep, s katerim lečeči zdravnik, območni zavod za zdravstveno varstvo ali NIJZ zbolelemu za nalezljivo boleznijo omeji svobodno gibanje, kadar to lahko povzroči direkten ali indirekten prenos bolezni na druge osebe.
Karantena je ukrep, s katerim se začasno omeji svobodno gibanje, določijo čas in način njenega prestajanja in obvezni zdravstveni pregledi zdravim osebam, za katere se sumi, da so bile v stiku s povzročiteljem kuge, virusne hemoragične mrzlice ali povzročiteljem druge nalezljive bolezni, za katero je minister za zdravje ali vlada razglasila epidemijo ali je na predlog NIJZ odločila, da je zaradi nevarnosti hitrega širjenja okužbe za posamezno nalezljivo bolezen, ki predstavlja veliko tveganje za zdravje, potreben tak ukrep.
Zakon o volitvah v državni zbor res predvideva, da lahko osebe, ki se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču, glasujejo pred volilnim odborom na svojem domu. Vendar osebe, ki jim je odrejena osamitev ali karantena zaradi covid-19, ne smejo imeti stikov z nikomer drugim. Kako bo torej volilni odbor lahko izpeljal glasovanje na njihovih domovih? Bodo člani odbora v skafandrih?
Strogo gledano obstaja še en pomislek. Zakon predvideva, da lahko na tak način glasujejo tisti, ki zaradi bolezni ne morejo do volišča. To so tisti, ki jim je bila odrejena omejitev gibanja osamitev. Karantena pa se odredi zdravim ljudem. Ali v tem primeru velja analogija?
Onemogočena volilna pravica?
Z drugimi besedami – komur je odrejena osamitev ali karantena, je najbrž onemogočena ali pa vsaj zelo otežena aktivna ustavna volilna pravica, se pravi pravica voliti oz. glasovati. Prvi odstavek 43. člena ustave je jasen – volilna pravica je splošna in enaka. Splošna pomeni, da pripada vsem polnoletnim državljanom, enaka pa, da ima vsak oddani glas enako vrednost.
Onemogočanje volilne pravice v Sloveniji ni nekaj novega. Pred Evropskim sodiščem za človekove pravice teče spor zaradi zavrnitve dostopa do sodišča in nedostopnosti volišč. Pred referendumom o družinskem zakoniku leta 2015 so štirje volivci prosili za prilagoditev volišč invalidskim vozičkom, a je upravno sodišče zahtevka zavrnilo, češ da je sodišču volilna komisija zagotovila, da bodo volišča dostopna. Po tem, ko volišča niso bila dostopna, je vrhovno sodišče njihove tožbi zavrglo kot preuranjeni, saj da lahko volivec prosi za ureditev volišča šele po dnevu glasovanja.
Včeraj pa smo izvedeli, da je Ministrstvo za delo domovom za starejše vabilo in obrazec za glasovanje po pošti poslalo le 12 ur pred iztekom roka za prijavo. Zato so nekateri, ki živijo v domih za starejše, zamudili rok za prijavo za glasovanje po pošti. Ministrstvo se je odzvalo z navedbo, da je šlo za nenamerno napako.
Morda je res šlo za napako, vendar ta napaka zbuja dvom v poštenost izvedbe referenduma. Skupaj s sistemsko napako, ko je tistim, ki jim je na podlagi zakona odrejena omejitev gibanja (osamitev in karantena), onemogočena ali vsaj izredno otežkočena volilna pravica, pa se lahko sprašujemo o regularnosti. Bomo spet pristali pred evropskim sodiščem, ker tisti, ki bi morali, ne opravljajo svojega dela?
Beri tudi Dovolj je! Prenehajte s tem!, Je to še pravna država?