Pri najbolj avtoritativni in represivni oblasti v zgodovini države, ki vsebuje tudi elemente totalitarizma in pod katero se širi nestrpnost, rasizem in šovinizem, se policijska stavka izvaja s povečano represijo nad prebivalci.
Pred oktobrom 1993 so policisti lahko učinkovito stavkali tako, da so prenehali z delom, ki ni bilo neposredno povezano z varnostjo. Najbolj se je to čutilo na mejnih prehodih, kjer zaradi stavkovnega prenehanja dela ni bil možen prehod državne meje. S tem je nastajala velika gospodarska škoda in pritisk kapitala na vlado je bil velik.
Omejitev stavke
Ustava določa, da se lahko stavka z zakonom omeji, če to zahteva javna korist ter upoštevajoč vrsto in naravo dejavnosti. To ustavno določbo je izkoristil tedanji predsednik vlade Janez Drnovšek in oktobra 1993, v času policijske stavke, z novelo zakona o notranjih zadevah omejil stavke policistov.
Stavka policistov je formalno sicer dovoljena, vendar je nabor nalog, ki jih morajo med njo opravljati, skoraj identičen temeljnim policijskim nalogam. Policisti so se zato po letu 1993 pričeli posluževati drugih metod, njihovo najmočnejše stavkovno orožje je postalo dosledno izvajanje predpisov, ko s strogim, doslednim delom upočasnjujejo delo. Ponovno to pride do izraza najbolj na mejnih prehodih, kjer lahko na tak način povzročijo daljše čakalne vrste in posledično pritisk kapitala na vlado, naj uredi odnose s policisti.
Opozorilo
Drugo stavkovno orodje, ki so ga policisti v preteklosti že znali uporabiti, pa je bilo izkoriščanje diskrecijske pravice, ki jim daje zakon o prekrških. Policisti namreč lahko namesto izreka globe kršitelja opozorijo, če je storjeni prekršek neznatnega pomena in če ocenijo, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep.
Te dneve smo spet priča policijski stavki. Policisti sicer kar pogosto stavkajo, trenutno smo priča šesti stavki v zadnjih desetih letih. A ta je v marsičem drugačna. Zanemarimo dejstvo, da poteka sredi epidemije. Epidemija ne more in ne sme biti izgovor za suspenz demokracije, človekovih in delavskih pravic. Ta stavka pa je specifična iz več drugih vidikov.
Politično dejanje
Nepreklicno odstopljeni minister Aleš Hojs policistom očita, da gre za politično motivirano stavko. Minister se strogo gledano niti ne moti, saj je vsaka stavka, ne zgolj policijska, politično dejanje. S politiko označujemo urejanje skupnega, kar urejanje delovnih razmerij in plač nesporno je. Vendar minister tega nima v mislih. Iz njegovih izjav lahko sklepamo, da v stavki vidi boj za oblast. S tem seveda zavaja ali pa se zgolj, česar sicer ni verjeti, moti.
Viden problem predstavlja neusklajenost znotraj policijskih vrst. Stavka le en od dveh policijskih sindikatov. Le redki prebivalci bodo znali odgovoriti na vprašanje, kaj policisti sploh zahtevajo? Svojih stavkovnih zahtev namreč niso uspeli javnosti kratko in razumljivo predstaviti.
Policija kot represivni aparat je specifična ustanova, ki za uresničitev svojih stavkovnih zahtev potrebuje dobršno mero podpore javnosti ali pa vsaj ne nasprotovanja. In trenutno imajo policisti zanemarljivo podporo javnosti, če jo sploh imajo. Za to so v dobršni meri krivi sami s selektivnim kaznovanjem protestnikov, s predkazenskimi postopki na zalogo, s kaznovanjem za minorne prekrške (burek), z nepotrebnim razkazovanjem moči in nazadnje z ukrepanjem v primeru ROG-a.
Nezadovoljstvo
V državi vre. Nezadovoljstvo je vedno večje. Drvenje v neliberalno demokracijo, razgradnja pravne države, povečanje državne represije, militarizacija policije, množično kaznovanje ljudi z nerazumljivo visokimi globami, sramotenje države v tujini, vsem na očeh vidna korupcija in nepotizem ter porazno spopadanje z epidemijo ustvarjajo kotel nezadovoljstva, ki že dolgo vre. V takšnih okoliščinah je policijski sindikat napovedal zaostritev stavkovnih dejavnosti, ki bi naj potekala v obliki doslednega izvajanja policijskih nalog. Pri tem je v izjavi za javnost skrajno cinično zapisal, naj se ljudje za morebitne nevšečnosti obrnejo na vlado.
Zaostritev je namenjena zagotavljanju višje stopnje varnosti iz naslova javnega zdravja državljanov RS, pri čemer naj se ljudje za morebitne nevšečnosti ali slabo voljo zaradi izvajanja ukrepov obrnejo neposredno na Vlado RS, ki je ukrepe sprejela.
Iz izjave Policijskega sindikata Slovenije ob napovedi zaostritve stavke.
Sindikat je ocenil, da so policisti “z zaostritvijo stavkovnih aktivnosti v obliki doslednega izvajanja nalog pokazali vladi, da dela veliko napako“. Morebiti res, ampak tako so vzeli prebivalce Slovenije za talce. Zaostrene stavkovne aktivnosti namreč že dajejo konkretne rezultate. Policisti so pri manjšem številu opravljenih nadzorov in pri manj prejetih klicih ljudi izrekli več ukrepov. Število glob se je prejšnji teden povečalo za neverjetnih 56 % glede na teden pred tem, število opozoril pa zmanjšalo za 16 %.
Kratkovidna odločitev
Pri najbolj avtoritativni in represivni oblasti v zgodovini države, ki vsebuje tudi elemente totalitarizma in pod katero se širi nestrpnost, rasizem in šovinizem, so se policisti nerazumno odločili, da stavko izvajajo s povečano represijo nad prebivalci. To je kratkovidna odločitev iz dveh razlogov. Prvič, policisti na tak način izgubljajo še preostali ugled in drugič, policisti si režejo svojo stavkovno pozicijo. Zakaj bi vlada, ki ji je cilj še več nadzora nad prebivalci, še več represije in še več kazni, ugodila njihovim zahtevam, če policijska »stavka« pravzaprav sledi njeni agendi? Konec koncev to nakazuje tudi Hojs, ki je po začetnem nekontroliranem besu, ker so si policisti drznili stavkati in je zato objavil njihove plače, omilil retoriko. Zdaj ocenjuje, da stavka poteka korektno in se je celo pripravljen pogovarjati.
Pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa lahko namesto izreka sankcije, kršitelja opozori, če je storjeni prekršek neznatnega pomena in če pooblaščena uradna oseba oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep.
Prvi odstavek 53. člena zakona o prekrških
Kritično lahko ocenjujemo, da pri sindikalni aktivnosti niti ne gre več za stavko, ampak že skoraj za maščevanje. Vendar objekt maščevanja ni vlada, temveč prebivalstvo. Policisti so vsekakor zamudili edinstveno priložnost, da bi si povrnili nekaj okrnjenega ugleda. Z množičnim opozarjanjem, kar ne bi počeli prvič in ne bi bilo v nasprotju z zakonodajo, bi se jim ugled počasi začel vračati. Kako popolnoma drugače in prijazneje bi zvenela Pečjakova izjava, če bi govoril o povečanju opozoril in zmanjšanju števila glob.
Beri tudi Je policijska stavka politično motivirana?, Je to še demokracija?, Je to še pravna država? in Kako je policija militarizirana
