V prispevku Nasilni vstopi v stanovanja in hišne preiskave zaradi kršitev odloka? sem kritično obravnaval primer nasilnega vstopa in opravljene hišne preiskave v primeru prekrška povzročanje hrupa po 8. členu Zakona o varstvu javnega reda in mira (ZJRM-1). Ob objavi prispevka nisem vedel, ali sta bila nasilni vstop v stanovanje in hišna preiskava opravljena na podlagi odredbe sodišča ali brez nje. Citiral sem nepopolno izjavo namestnika generalnega direktorja policije Tomaža Pečjaka, ki jo je objavil MMC.
Danes sem pridobil celotno izjavo, ki glasi:
Preteklo soboto smo ob pol petih zjutraj prejeli klic občana, da iz stanovanja prihaja neznosen hrup: vpitje, glasna glasba in glasno govorjenje. Ko so policisti prišli na kraj večstanovanjske hiše, na zvonenje in trkanje ni nihče odprl vrat. Zato so policisti na podlagi uredbe za hišno preiskavo nasilno vstopili, opravili hišno preiskavo ter zasegli avdio in video naprave. Zoper kršitelja, ki se je upiral, so uporabili prisilna sredstva in zadržanje do iztreznitve. Drugi osebi, ki je bila udeležena na zabavi, so izdali plačilni nalog.«
Namestnik generalnega direktorja policije Tomaž Pečjak, vir 24ur.com
Kot kaže, je dejstvo, da so policisti nasilno vstopili v tuje stanovanje in tam opravili hišno preiskavo na podlagi odredbe sodišča. To pa dogodek postavlja v popolnoma novo luč.
Kršitev
V konkretnem primeru je nedvomno šlo za kršitev prvega in (ali) drugega odstavka 8. člena ZJRM-1:
Kdor na nedovoljen način med 22.00 in 6.00 uro moti mir ali počitek ljudi s hrupom in ne gre za nujne interventne-vzdrževalne posege, se kaznuje z globo od 20.000 tolarjev do 50.000 tolarjev.
Kdor z uporabo televizijskega ali radijskega sprejemnika, drugega akustičnega aparata ali akustične naprave ali glasbila moti mir ali počitek ljudi in to ni posledica dovoljene dejavnosti, se kaznuje z globo 25.000 tolarjev.
Prvi in drugi odstavek 58. člena ZJRM-1
Gre za prekršek, ki predstavlja majhno nevarnost za družbo. Predpisana kazen za prekršek znaša, če jo pretvorimo v evre, od 83,46 do 208,65 evrov za prvi odstavek oz. 104,32 evrov za drugi odstavek.
Policisti so na kraju ugotovili, da gre za prekršek in ne kaznivo dejanje. Zakon o prekrških (ZP-1) glede hišne preiskave napeljuje na smiselno uporabo Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Po 214. členu ZKP, v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 58. člena ZP-1, so bili pogoji formalno izpolnjeni. Podan je namreč utemeljen razlog za sum, da je določena oseba storila prekršek, in je bilo verjetno, da bo mogoče pri preiskavi storilca prekrška prijeti ali da se bodo odkrili sledovi prekrška ali predmeti, ki so pomembni za prekrškovni postopek.
Izpolnjevanje pogojev
Vendar pa golo izpolnjevanje teh formalnih pogojev ne zadošča za utemeljenost izdaje odredbe o hišni preiskavi. Varstvo stanovanja je ustavno zagotovljena človekova pravica in vsak poseg vanjo mora biti nujen, ustrezen in sorazmeren. Ukrep ne sme povzročati nepotrebne škode in uporabiti se mora najmilejše pooblastilo, s katerim se doseže cilj posega.
Izklop dobave elektrike?
Prav zaradi takšnih primerov je ZJRM-1 leta 2006 uvedel ukrep izključitve energetskih virov. Policist lahko z ustno odredbo ukaže upravljavcu začasen izklop dobave elektrike, plina ali vode pri kršitelju, če to nima hujših posledic za druge osebe in je ukrep sorazmeren glede na kršitev. V zelo podobnih situacijah se policisti še do nedavnega niso odločali za nasilen vstop v stanovanje, ampak so uporabili ukrep izključitve energetskih virov. Marca 2019 so npr. kranjski policisti isti vikend obravnavali dva ločena primera povzročanja hrupa s preglasno glasbo, v enem primeru tudi v kombinaciji z vpitjem. V obeh primerih so se odločili za ukrep izklopa elektrike in tako dosegli prenehanje kršitev.
Težko se je strinjati s tezo, da je bil nasilen vstop v stanovanje zaradi povzročanja hrupa v konkretnem primeru nujen, ustrezen in sorazmeren. Postavlja se vprašanje, ali so policisti in sodnik, ki je odredbo izdal, pred tem opravili test sorazmernosti? Eden od delov testa sorazmernosti je tudi, da ni mogoče z milejšimi ukrepi doseči istega rezultata. Zakonodajalec je za takšne primere predvidel drug ukrep, ki je blažji od nasilnega vstopa. Teža pooblastila izklopa energetskih virov je zagotovo bolj sorazmerna želenemu cilju kot nasilen vstop v stanovanje. Tudi praksa je pokazala, da gre pri odklopu elektrike za učinkovit ukrep.
Ne vemo, kdo se je odločil za tak drastičen ukrep. Je pa pomenljivo, da je bil ukrep predstavljen na tiskovni konferenci o spoštovanju protikoronskih ukrepov in dejavnostih policije. Uporabljena je bila tudi beseda zabava. Oboje tako kar napeljuje na sklep, da so policisti iskali kršitev odloka, ki omejuje druženje oseb. Koliko oseb se je nahajalo v stanovanju, policisti niso mogli vedeti, saj na zvonjenje in trkanje nihče ni odprl vrat. Izkazalo pa se je, da sta bili v stanovanju le dve osebi in težko pristanemo na to, da dve osebi organizirata zabavo. Slovar slovenskega knjižnega jezika npr. uporablja množino: »dogajanje, pri katerem se udeleženci (!) zabavajo«. Žal ne vemo, ali ti dve osebi živita v skupnem gospodinjstvu.
Večanje državne represije
Ni se moč znebiti občutka, da gre tudi v tem primeru za večanje državne represije. Podobno kot rubljenje hiše zaradi dolga 124 evrov pred leti ali kaznovanje oseb, ki so jedle rogljiček oz. burek in niso nikogar ogrožale. Prav možno je, da je škoda na vratih stanovanja zaradi nasilnega vstopa višja kot bo izrečena globa zaradi povzročanja hrupa.
Avtomatizem
Drug problem predstavlja delovanje sodišča, ki po avtomatizmu izdaja uredbe. Takšen avtomatizem pri izdajanju odredb ni nič novega. Najbolj znan je primer Andreja Magajne izpred deset let, ko so odredbo izdali celo za preiskovanje nečesa, kar sploh ni imelo znakov kaznivega dejanja. Spomnimo – policisti so takrat pridobili odredbo, ker naj bi Magajna iz spleta prenesel datoteko, ki prikazuje »neznano dekle, oblečeno v hlače, ki razkazuje golo oprsje«. Zaseženi diski in kopije so kasneje čudežno izginili, Magajna pa je bil po šestih letih pravnih bitk oproščen, a z nepopravljivo uničenim imenom in kariero, česar mu nihče ne more povrniti.
Kot je zapisal Gustav Radbruch, znan nemški pravni filozof, mora biti pravo vsaj usmerjeno v pravičnost, katere vsebina so predvsem človekove pravice. Ko pa se zavedno krši pravičnost in se nanjo požvižga in ko postanejo te kršitve neznosne, potem to ni več pravo, ampak nepravo.
Policija in sodišča morajo ravnati po ustavi in zakonu (načelo zakonitosti) in pri tem varovati naše temeljne ustavne pravice. Pri takšnem delu pa lahko utemeljeno posumimo, če to zares počno.
Beri tudi Je to še demokracija? in Je to še pravna država?