Inšpektorji, policisti in občinski redarji nadzirajo spoštovanja vladnih ukrepov za preprečitev širjenja novega koronavirusa in seveda izrekajo tudi kazni. Problem je, da nadzor največkrat ni usmerjen tja, kjer prihaja do največ okužb – na delovna mesta, ampak v obnašanje fizičnih oseb. Po analizi, ki jo je opravil NIJZ, se namreč okužbe po vsej verjetnosti najbolj širijo na delovnih mestih. Kar je logično glede na to, da javnega življenja in storitvenih dejavnosti več ni, prav tako pa so zaprte vse trgovine z »nenujnim« blagom. Na petkovi tiskovni konferenci pa smo izvedeli, da policisti zaradi kršitev Odloka o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 nasilno vstopajo v stanovanja in opravljajo hišne preiskave.
»Tipičen primer se je zgodil prejšnjo soboto, ko smo ob 4.30 zjutraj prejeli prijavo občana, da iz stanovanja prihaja neznosen hrup. Policiji niso odprli vrat, policisti so nato nasilno vstopili in ob hišni preiskavi odkrili kar nekaj kršitev. Podoben primer se je zgodil včeraj na območju Bežigrada.«
Tomaž Pečjak, namestnik generalnega direktorja policije, vir MMC
Pojavlja se vprašanje, ali policisti lahko zaradi kršitev odloka nasilno vstopajo v tuje stanovanje in tam opravljajo hišne preiskave?
Vstop v tuje stanovanje
Nedotakljivost stanovanja je ustavna kategorija. Ta v 36. členu pravi, da ne sme nihče brez odločbe sodišča proti volji stanovalca vstopiti v tuje stanovanje ali v druge tuje prostore, niti jih ne sme preiskovati. Vstop brez odločbe je mogoč le pod pogoji, ki jih določa zakon, če je to neogibno potrebno, da se lahko neposredno prime storilca kaznivega dejanja ali da se zavarujejo ljudje in premoženje.
Varstvo stanovanja pred državo je pogojeno z nedotakljivostjo lastnine, lastnina pa je sveti gral kapitalizma. Pravica nedotakljivosti stanovanja se lahko v določeni meri omeji le iz razlogov nujnosti in varnosti. Vstop v tuje stanovanje je ukrep, ki mora biti nujen, ustrezen in sorazmeren. Miroslav Žaberl pravi, da je ukrep nujen takrat, ko zakonodajalec ni predvidel drugega ukrepa. Ustrezen ukrep je tisti, ki ga ni možno izvesti z blažjim. Sorazmeren pa je tedaj, ko je teža uporabljenega pooblastila sorazmerna želenemu cilju.
Pravna podlaga za vstop v tuje stanovanje in izvajanje hišne preiskave brez odredbe sodišča
Ustava določa osnovne pogoje, na podlagi katerih sme uradna oseba brez odredbe sodišča vstopiti v tuje stanovanje in opravljati hišne preiskave. Natančnejše pogoje določa Zakon o kazenskem postopku (ZKP).
Policisti smejo tudi brez odredbe sodišča stopiti v tuje stanovanje in druge prostore in po potrebi opraviti preiskavo, če imetnik stanovanja to želi, če kdo kliče na pomoč, če je treba, da se prime storilec kaznivega dejanja, ki je bil zasačen pri samem dejanju, ali če je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, če je v stanovanju ali kakšnem drugem prostoru kdo, ki ga je treba po odredbi pristojnega državnega organa pripreti ali prisilno privesti ali se je zaradi pregona tja zatekel.
218. člen ZKP
Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) pa v 53. členu pravi, da smejo policisti brez naloga sodišča vstopiti v tuje stanovanje in druge prostore, če imetnik stanovanja to dovoli, če kdo kliče na pomoč, če je to potrebno za preprečitev samomora, če se preverjajo okoliščine, ki kažejo na smrt določene osebe v tem prostoru ali v drugih primerih, če je to nujno za zavarovanje ljudi ali premoženja.
Zakon o prekrških ne predpisuje pravico do vstopa v tuje stanovanje. To seveda lahko policistom predstavlja problem, ko se v stanovanju krši javni red in mir ali druge kršitve prekrškovnega prava, ob intervenciji pa stanovalci nočejo odpreti stanovanja. Rešitev je bila uvedena leta 2006. 26. člen Zakona o varstvu javnega reda in mira (ZJRM-1) omogoča izključitev energetskih virov. Policist lahko z ustno odredbo ukaže upravljavcu začasen izklop dobave elektrike, plina ali vode pri kršitelju, če to nima hujših posledic za druge osebe in je ukrep sorazmeren glede na kršitev.
Hišna preiskava na podlagi zakona o prekrških pa je možna le z odredbo sodišča.
Neznosen hrup
Tomaž Pečjak je na tiskovni konferenci povedal, da so policisti ob zgodnji jutranji uri prejeli prijavo, da iz stanovanja prihaja neznosen hrup. Gre za klasično kršitev javnega reda in mira s povzročanjem hrupa po 8. členu ZJRM-1. Povzročanje hrupa je sicer neprijetno za sosede, ne pomeni pa nevarnosti za ljudi in premoženje. Koliko oseb se je nahajalo v stanovanju, policisti niso mogli vedeti, Pečjak na tiskovni konferenci tega podatka tudi ni podal. Hrup bi lahko povzročali zgolj prebivalci tega stanovanja. Tudi če so policisti sumili, da hrup v stanovanju povzročajo tudi osebe, ki ne živijo tam, tega pred stanovanjem nikakor niso mogli vedeti. Kršitve odlokov o protikoronskih ukrepih so le prekrški, nikakor kazniva dejanja.
Če malce kritično razmislimo, težko najdemo zakonsko podlago za nasilen vstop v stanovanje v konkretnem primeru in celo izvedeno hišno preiskavo. Pooblastila po ZKP tega ne omogočajo, po ZJRM-1 pa vstop v tuje stanovanje brez odredbe sodišča ni mogoč. Tako ZKP kot ZNPPol sicer dovoljujeta vstop v tuje stanovanje, če je to nujno za zavarovanje ljudi ali premoženja. Sta pa tako teorija kot praksa jasni. Vstop in hišne preiskave brez odredbe so možne le v nujnih okoliščinah, ko je potrebno preprečiti poškodovanje osebe ali premoženja večje vrednosti. Povzročanje hrupa in (morebitne) kršitve protikoronskih odlokov to zagotovo niso.
Seveda obstaja možnost, da so policisti pred vstopom v stanovanje pridobili odredbo sodišča. Pečjak tega sicer ni povedal. Je pa malo verjetno, da bi sodnik v zgodnji jutranji uri izdal takšno odredbo zaradi povzročanja hrupa.
Pešajoča pravna država
Pravna država spoštuje ustavne svoboščine ter pravice ljudi in državljanov, vladavina prava zagotavlja varstvo pred samovoljo in čezmerno močjo državne oblasti. Pravna država je sestavni del predstavniške demokracije.
Vstop v tuje stanovanje in hišne preiskave v nasprotju z zakonom imajo za posledico izločitev dokazov. Nedovoljen dokaz je tisti, ki je bil pridobljen na nedovoljen način. Takšna dejanja uradnih oseb niso demokratična in ne spadajo v pojem pravne države. Pečjak ni povedal bistva, zakaj so policisti nasilno vstopili v tuje stanovanje in ni navedel zakonskih razlogov, ki bi to opravičevali. Vsekakor pa tisto, kar je navedel, takšnega ukrepa ne opravičuje.
Takšnih dejanj države je vedno več. Naj bodo to predkazenski postopki na zalogo, nezakonito odrejanje karanten, nošnja mask, primer izbrisa glasbenika Zlatana Čordića – Zlatka iz razvida samozaposlenih ali nespoštovanja pogodbe s STA, dejstvo je, da je tega vedno več. Nasilni vstop v tuje stanovanje je zgolj svež primer oblastne kršitve zakonov, zagotovo pa ne zadnji. Imamo oblast, ki zakone krši bolj kot povprečen prebivalec te države.
Beri tudi Je to še demokracija?, Je to še pravna država? in Predkazenski postopek na zalogo
