Priključitev Primorske je bil dolgotrajen proces. Pred 73. leti je Primorska dokončno postala del Slovenije in Jugoslavije. Zato lahko praznujemo Dan vrnitve Primorske matični domovini. Danes se (namerno?) pozablja na mnoge žrtve, ki so bile za to potrebne.
Slovensko etnično ozemlje je bilo v dualističnem Avstro-ogrskem imperiju večinoma del Avstrijskega imperija. Prekmurje je bilo del Kraljevine Madžarske. Upravno je bilo v avstrijskem delu znotraj dežel Štajerske, Koroške, Kranjske in Primorske. Prekmurje pa je bilo del dežele Ogrske.
Rapalska pogodba
Kraljevina Italija si je v okviru tajnega londonskega sporazuma z vstopom v prvo svetovno vojno na strani Antante v primeru zmage zagotovila del slovenskega in hrvaškega etničnega ozemlja. S trianonsko pogodbo je Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev pridobila Prekmurje, z rapalsko pogodbo pa je precejšen del slovenskega in hrvaškega etničnega ozemlja pripadel Italiji.
Kočevski zbor
Med 1. in 3. oktobrom 1943 se je v Kočevju odvijal Zbor odposlancev slovenskega naroda. To je bil velik organizacijski podvig, saj so odposlanci prišli iz vsega slovenskega etničnega ozemlja, tudi iz avstrijske Koroške. Odposlanci so bili večinoma izvoljeni na tajnih volitvah, prvih takšnega obsega v okupirani Evropi. Kjer volitve ni bilo možno izpeljati, so bili delegirani. Komunistična partija je sicer nadzorovala volitve, vendar je bil na zboru sprejet pomemben sklep z daljnosežnimi posledicami.
Delegat iz brkinskega okrožja se je s solzami v očeh zahvalil za osvoboditev iz italijanskega jarma, za njim pa je Boris Kidrič predlagal sklep, ki so ga odposlanci sprejeli z aklimacijo:
»Predlagam, da potrdimo sklep vrhovnega plenuma OF s 16. septembra o priključitvi Primorske k Sloveniji in Jugoslaviji.«
Tek do Trsta
1. maja 1945 so enote 4. armade in 9. korpusa vstopile v Trst, druge enote 9. korpusa pa so osvobajale ostalo Primorsko, Beneško Slovenijo in del furlanske nižine. S tem je Jugoslovanska armada ustavila prodor britanske 8. armade, ki je kot okupacijska sila Italije imela pravico zasesti celotno njeno ozemlje. Primorska je namreč takrat bila de iure še vedno del Kraljevine Italije. Edvard Kardelj se je celo bal, da so nameravali Britanci prodreti vse do Ljubljane in Zagreba. Da ti strahovi niso bili iz trte zviti, dokazuje sklep združenih načelnikov štabov zavezniških vojsk, ki je feldmaršalu Haroldu Alexandru, vrhovnemu poveljniku za Sredozemlje, ukazal, naj zasede celotno italijansko ozemlje, vključno z Reko in Kvarnerjem.
Po grožnjah in pogajanjih ter delnemu umiku Jugoslovanske armade je bila 15. septembra 1947 uveljavljena pariška mirovna pogodba, ki je Jugoslaviji dodelila velik del Primorske. Zahodna meja je bila sicer dokončno določena z Osimskimi sporazumi leta 1975.
Praznik vrnitve Primorske k matični domovini
Pred petnajstimi leti so poslanci Državnega zbora 15. september določili kot praznik Dan vrnitve Primorske k matični domovini. Praznik sicer nosi napačno ime, ker Primorska nikdar ni bila »vrnjena« matični domovini, saj je bila osvojena in priključena. Po besedah Marjana Križmana, predsednika zveze združenj borcev za vrednote NOB, beseda priključitev nakazuje tudi na aktivno držo partizanov v narodnoosvobodilnem boju.
V petek je predsednik republike Borut Pahor na slovesnosti v Ankaranu imel pozdravni govor, v katerem se je izognil kakršnemkoli navajanju zgoraj opisanih dejstev. Ob običajni poplavi besed, ki ne povedo ničesar, se je tematiki zgolj približal z eno povedjo:
»Dejstvo pa je, da gredo zasluge za to številnim generacijam slovenskih domoljubov, ki so razumeli duh svojega in prihajajočega časa.«
Res je, to je dejstvo. Dejstvo pa je tudi, da je Primorska del Slovenije zgolj zaradi partizanskega gibanja, ki je edino v celotni Evropi dejansko preraslo v regularno državno armado, priznano s strani zavezniški držav. Dejstvo je tudi, da po II. svetovni vojni v Evropi ni bilo prav dosti sprememb meja med državami glede na predvojno razmejitev. Države so se vrnile na meje iz leta 1938. Izvedena je bila priključitev Primorske, Sovjetska zveza pa je aneksirala baltske države, dele Nemčije, Romunije in Finske. Francija je dobila dve majhni italijanski občini in Grčija Dodekaneško otočje.
Aktivni ali pasivni?
Winston Churchill naj bi nekoč izjavil: »Tisti, ki neko ozemlje prvi zasede, ima de facto že devet desetin pravic do njega,« in Jugoslovanska armada je bila prva v Julijski krajini. Priključitev Primorske je terjala ogromno žrtev. Če bi v vojni zmagale sile osi, Slovenije in Slovencev danes ne bi bilo več. Če bi bili Slovenci v času vojne pasivni in čakali na ugoden izziv, tako kot nekateri danes trdijo, da bi se morali obnašati, bi bila Slovenija danes brez morja, meja pa bi potekla po Triglavu.