29. marec 1930 – Heinrich Brüning postane kancler nemškega rajha (Weirmarske republike). Kancler ni imel večine v parlamentu, zato je vladal s pomočjo predsedniških odlokov. S tem Nemčija de facto postane predsedniška diktatura.
14. september 1930 – volitve v parlament, NSDAP doseže 18,3 %.
1. junij 1932 – kancler postane Franz von Papen, ki razpusti parlament.
31. julij 1932 – volitve v parlament, NSDAP zmaga na volitvah z 37.3 %. Hitler zavrne ministrstvo pod kanclerjem Papenom in zahteva kanclerstvo, ta ponovno razpusti parlament.
6. november 1932 – volitve v parlament, NSDAP doseže 33 %, kar je slabši rezultat od julijskih volitev. Kancler postane upokojeni general Kurt von Schleicher.
28. januar 1933 – von Schleicher odstopi.
30. januar 1933 – Hinderburg imenuje Hitlerja za kanclerja. Oblikuje se koalicijska konservativna vlada, v kateri je Papen podkancler, NSDAP ima v vladi 2 ministrstvi. Göring postane namestnik na pruskem notranjem ministrstvu, nacisti tako dobijo nadzor na policijo v orjaški pruski deželi.
27. februar 1933 – požig Raichtaga. Hitler okrivi komuniste.
28. februar 1933 – sprejet je odlok z zaščiti ljudi in države, s katerim so omejene nekatere človekove in politične pravice, med njimi habeas corpus, pravica do izražanja, pravica organiziranja in zbiranja, zasebnost poštnih, telegrafskih in telefonskih komunikacij, dovoljene pa so bile hišne preiskave zunaj zakonskih omejitev in zaplembe premoženja.
5. marec 1933 – volitve v parlament. NSDAP osvoji 43,9 % in sklene koalicijo s NDVP (Nemška nacionalna ljudska stranka).
6. marec 1933 – prepovedana je komunistična stranka.
21. marec 1933 – odpre se koncentracijsko taborišče Dachau, kamor so na »prevzgojo« pošiljali politične nasprotnike – komuniste, socialdemokrate in druge, ki so kakorkoli nasprotovali nacizmu.
23. marec 1933 – parlament sprejme zakon o posebnih pooblastilih (vlade). Za zagotovitev sprejema zakona z dvotretjinsko večino so bila izmišljena posebna proceduralna pravila. Neopravičeno odsotne poslance so šteli kot prisotne. Vsi komunistični poslanci so bili aretirani, manjkalo je nekaj socialdemokratov. Nemška stranka centra (katoliška stranka) je dobila obljubo zaščite katoliške cerkve, zato je glasovala za zakon. Zakona niti niso prestavili: »V tej uri pozivamo nemški Reichtag, da nam podeli tisto, kar bi si tako ali tako lahko vzeli sami.« 441 poslancev je glasovalo za, proti je bilo le 94 socialdemokratov. Parlament je predal svoje pristojnosti vladi. To je začetek Tretjega Rajha.
22. junij 1930 – prepovedana je SDP.
29. junij 1930 – prepovedana je koalicijska stranka Nemška nacionalna ljudska stranka.
5. julij 1933 – razpade še zadnja stranka (Nemška stranka centra)
14. julij 1933 – sprejet je zakon, ki prepoveduje ustanavljanje novih strank, kar je pomenilo, da je NSDAP edina dovoljena stranka.
30. januar 1934 – zakon o prenovi Rajha. Nemčija postane močno centralizirana država, razpusti se parlament in vsa pooblastila se prenesejo na vlado.
2. avgust 1934 – umre predsednik Hindenburg. Združita se predsedniška in kanclerska funkcija.