Razredna vojna je sicer že dolgo naša realnost, sedaj pa dobiva nove dimenzije. Ampak tokrat je, za razliko od 19. in zgodnjega 20. stoletja, ne bijejo zatirani. Lahko bi rekli, da gre za kontrarevolucijo bogatih in njihovih zaveznikov. Z vlado Janeza Janše pa se je njenim apologetom odprla Indija Koromandija.
»Je razredna vojna. Ampak moj razred, bogati razred, je tisti, ki se vojskuje in mi zmagujemo«.
Warren Buffett
Pri vseprisotni ideologiji neoliberalizma ne gre za nič drugega kot za napad kapitala na delo in za prerazporeditev družbenega bogastva k peščici najbogatejših in njihovim političnim zaveznikom. Trenutno se ta napad izvaja pod krinko debirokratizacije države. Strateški svet za debirokratizacijo naj bi se ukvarjal z debirokratizacijo na davčnem, gospodarskem in okoljskem področju. Predsednik vlade je ob ustanovitvi sveta čivknil, da je 20.000 predpisov enostavno preveč, s čimer se je na načelni ravni seveda moč strinjati.
Manjše davčne spremembe
Vendar se strateški svet ne ukvarja zgolj z debirokratizacijo. Do sedaj je največ predlogov dal na davčnem področju, večina pa nima nobene zveze z debirokratizacijo. V resnici gre za mini davčno reformo, ki jo predsednik sveta Ivan Simič skorajda posmehljivo imenuje manjše davčne spremembe.
Da gre pri debirokratizaciji za metodo siromašenja prebivalstva sem že pisal. Vendar, če smo mislili, da se bo napad na delo upočasnil, smo se zelo motili. Finance so tako konec septembra poročale, da strateški svet za debirokratizacijo predlaga tudi »poenostavitve« za obrtnike in podjetnike. Med njimi je tudi predlog, da ne bi bilo kazni in obvezne zaposlitve, če bi »podjetnik« delal samo za enega naročnika.
Varovalke
Pod določenimi pogoji lahko samostojni podjetnik za enega naročnika dela že sedaj. Po zakonu o delovnih razmerjih si uredi status ekonomsko odvisne osebe, če najmanj 80 % svojih letnih prihodkov pridobi od istega naročnika. Vendar takšno delo ni dovoljeno, če bi samostojni podjetnik izpolnjeval elemente delovnega razmerja. V primeru kršitve je za delodajalca predpisana kazen, »podjetnika« pa mora zaposliti.
Simič nam te določbe predstavlja kot birokratsko oviro, v resnici pa gre za varovalke, ki če že ne preprečujejo, pa vsaj otežujejo izkoriščanje delavcev. Če jih odpravimo, se lahko pripravimo na množično ustanavljanje espejev. Delodajalcem se bo seveda še kako splačalo ukinjati delovna mesta in sklepati individualne pogodbe s »podjetniki«. Le-tem, nekdanjim zaposlenim, pa se bo drastično zmanjšala tako kupna moč kot socialna varnost.
Pravice
Kot espeji ne bodo imeli pravice do bolniškega dopusta, ne bodo imeli plačanih nadur, ostali bodo brez regresa in povračila prevoznih stroškov, božičnice in še česa. Poslovili se bodo od dodatkov, recimo od tistega na delovno dobo. Skratka, postali bodo prekarni delavci brez pravic in kar je še pomembneje – brez sindikalnega varstva. Nekoč smo brali, kako so čistilke silili v espeje. No, če bo sprejet ta »debirokratski« predlog, bomo priče inflaciji espejev. Celo strokovno-tehnično osebje v javni upravi, ki niso javni uslužbenci, bodo čez čas espeji. In kdo lahko zagotovi, da ne bo naslednjič s ciljem »debirokratizacije« spremenjen tudi zakon o javnih uslužbencih?
Seveda bo večina teh novih espejev normirancev. Normiran s.p. je tisti, ki se mu 80 % prihodkov šteje kot fiksni normirani stroški, od preostanka pa se plača davek. Gre za pavšalno obdavčitev tistih z manjšimi prihodki, ki dejansko poenostavlja njihovo poslovanje. Ampak tu tiči past. Strateški svet je namreč pri normiranih samostojnih podjetnikih predlagal znižanje normiranih odhodkov iz 80 na 60 odstotkov, kar v resnici pomeni 100 % zvišanje davčnih obveznosti. Več normirancev in njihova večja obdavčitev po eni strani ter nižji davki za bogatejše. Debirokratizacija? Ne, to je razredna vojna!
Razredna vojna?
Warren Buffett, sedmi najbogatejši zemljan, je leta 2006 za The New York Times rekel: »Je razredna vojna. Ampak moj razred, bogati razred, je tisti, ki se vojskuje in mi zmagujemo«. Ne slepimo se, tudi pri nas smo sredi vojne. Razredna vojna je naša realnost. Če bodo sprejeti ukrepi za »debirokratizacijo«, bomo priča eroziji srednjega razreda in povečanju števila revnih, brezpravnih ter prekarnih. Kapital bo žel večje dobičke, njegovi zavezniki pa seveda provizije.