Te dni lahko prebiramo o tem, da je prvi nacionalni telekomunikacijski operater Telekom zagnal svoje 5G omrežje. Kot smo lahko poslušali že glede 2G (GSM), 3G (UMTS) in 4G (LTE) omrežij, nas preroki apokalipse svarijo, da nas bo sevanje 5G omrežja v kratkem ugnobilo. Spet drugi so razvili teorije zarot o tem, da obstaja neposredna zveza med okužbami s covid-19 in uporabo omrežja 5G. Prebrali smo lahko celo trditve, da frekvence 5G omrežja preprečujejo dostop kisika v človeška pljuča in nas naredijo bolj dovzetne za okužbo z novim korona virusom. To je pripeljalo celo do tega, da so nekateri gorečneži pričeli uničevati (včasih tudi domnevne) bazne postaje 5G omrežja. Ob vseh tendencioznih trditvah, pretiravanjih in tudi čistih izmišljotinah, ostajajo resnične nevarnosti 5G tehnologije kar nekako prikrite očem javnosti.
Kaj sploh je 5G?
5G pomeni peto generacijo omrežja mobilne telefonije. V primerjavi s sedanjo 4G tehnologijo bo omogočala bistveno hitrejši prenos podatkov – tudi do tisočkrat. S tem bi lahko omrežja mobilne telefonije omogočala enake ali celo hitrejše prenose podatkov kot kabelski ponudniki. 5G tehnologija je ključna v povezavi s t. i. internetom stvari (internet of things, IoT), saj takšne zmogljivosti omogočajo naslednji korak v digitalizaciji, ki predstavlja internetno povezovanje med napravami in predmeti vsakodnevne rabe.
Naprave bodo lahko s pomočjo elektronike in senzorjev spremljale svoje okolje, hkrati pa s pomočjo internetne povezave medsebojno komunicirale in si izmenjevale podatke, kar bo mogoče daljinsko spremljati in nadzorovati. Te tehnologije se bodo uporabljale na področju potrošništva, komercialnih storitev, v industriji in v infrastrukturi. Na področju potrošništva si lahko zamislimo s senzorji opremljene in omrežno povezane avtomobile, pametne hiše, obleke, belo tehniko itd. Pametna ura bo skupaj s pametnimi čevlji in obleko spremljala gibanje in beležila število porabljenih kalorij. Pametni hladilnik pa bo spremljal dnevni vnos kalorij in svetoval bolj zdravo prehrano.
Frekvence 5G omrežij
Eden od virov zaskrbljenosti splošne javnosti naj bi bile izjemno nevarne radijske frekvence, ki bi jih naj uporabljale 5G tehnologije in ki bodo, za razliko od doslej uporabljanih frekvenc, predstavljale povečano nevarnost za zdravje in življenje ljudi. Glede frekvenc je dobro vedeti, da se radijske frekvence podobnih lastnosti združujejo v frekvenčna področja radiofrekvenčnega spektra.
Med 3 in 30 MHz je področje visoke frekvence (High Frequency), med 30 in 300 Mhz je področje zelo visoke frekvence (Very High Frequency). Med 300 MHz in 3 GHz je področje ultra visoke frekvence (Ultra High Frequency), od 3 do 300 GHz pa je področje super visoke frekvence (Super High Frequency). Kot je mogoče razbrati iz pojasnil AKOS in javnih objav, bo slovensko 5G omrežje uporabljalo frekvenčne pasove 700 MHz, 2300 MHz, 3400-3600 MHz in 26 GHz.
Tem bi se v prihodnje lahko pridružili še frekvenčni pasovi 800, 900, 1500, 1800, 2100 in 2600 Mhz. Frekvenčna pasova 3400-3600 MHz in 26 GHz sodita v SHF frekvenčno področje, vsi ostali sodijo v UHF področje. Še več, frekvenčne pasove med 800 MHz in 2600 MHz uporabljajo že dosedanje mreže mobilne telefonije. Wi-Fi pa poleg 2400 Mhz uporablja tudi frekvenčni pas 5000 Mhz.
Drugače povedano, vsi frekvenčni pasovi, z izjemo 26 GHz, so bili že doslej v uporabi in ne kaže pričakovati nekih posebnih učinkov, ki jih niso povzročale že dosedanje tehnologije mobilnih omrežij. Zato se izpostavlja predvsem nevarnost frekvenčnega pasu 26 GHz, ki naj bi domnevno vplival na molekule kisika in povzročale zdravstvene težave. Tu je treba povedati, da opravljene raziskave ne potrjujejo takšnih vplivov.
Ravno obratno, molekule kisika in druge ovire (npr. zidovi) vplivajo na radijske valove v tem frekvenčnem pasu tako, da preprečujejo njihovo širjenje. To pomeni, da bo neposredni vpliv teh radijskih valov na prebivalstvo v resnici manjši.
Kaj je resnična nevarnost 5G tehnologije?
Žal pa apokaliptične napovedi tehnično ne dovolj dobro podkovanih skeptikov preusmerjajo pozornost z resničnih nevarnosti, ki jih s seboj prinašajo 5G tehnologije. In največja nevarnost izvira prav iz njenega glavnega področja uporabljivosti – interneta stvari.
Po zagonu 5G omrežij se bodo naši domovi začeli polniti s pametnimi napravami, ki bodo na vsakem koraku zbirale o nas kopice podatkov. Količine teh podatkov bodo naravnost nepredstavljive. Neobvladljiv bo tudi nadzor nad tem, kdo vse te podatke zbira, kje jih skladišči, komu se ti podatki delijo, kako se ti podatki obdelujejo in tako naprej.
EU je sicer skušala uveljaviti nekaj nadzora nad tem področjem s Splošno uredbo o varstvu podatkov (t. i. GDPR), vendar je vprašljivo, če lahko ta sistem zagotovi ustrezen nadzor nad podatki v okvirih interneta stvari. Dejstvo je namreč, da velik del ponudnikov pametnih stvari prihaja izven EU in bo tako verjetno ostalo tudi v bodoče.
Prestreljenost domov s pametnimi stvarmi
Ne sme nas torej presenetiti, če bomo svoje domove prestrelili s pametnimi stvarmi, ki bodo na vsakem koraku vohunile za nami. In potem nam bo nekega dne zavarovalnica sporočila, da naš življenjski slog ni zdrav in nam zato ponudila manj ugoden paket življenjskega zavarovanja.
Ali še huje, takšen manj ugoden paket nam bo ponujen, mi pa še vedeli ne bomo, da je bil pripravljen na podlagi aktuarske analize naših specifičnih tveganj na podlagi podatkov, ki so jih o nas zbrale pametne naprave.
Ne želim zanikati potencialne nevarnosti radijskih valov na človeško telo, kar vključuje tudi nevarnost mobilne telefonije. Očitno pa je, da tehnologija 5G omrežij glede tega ne predstavlja bistveno povečane nevarnosti, čeprav je prav to vprašanje v javnosti najbolj problematizirano.
Čeprav 5G tehnologije v povezavi z internetom stvari predstavljajo največji potencialni napad na našo zasebnost v prihodnosti, se javnost s tem kritično skorajda ne ukvarja.
Preberi tudi: Kako sta nas Google in Apple (spet) nategnila