Sv. Florijan in ustavno načelo

, , Leave a comment

Florianus je bil rojen okoli leta 205 v rimskem mestu Aelium Cetium (danes Sankt Pölten, Avstrija). V rimski vojski je prilezel do komandanta imperialne vojske v provinci Noricum. K njegovim dolžnostim je spadalo tudi organizacija in vodenje gasilskih brigad. V času Dioklecijanovega preganjanja kristjanov ni izvajal teh ukrepov na svojem teritoriju. Zato so ga prijeli in pripeljali pred cesarjevega namestnika Akvilinusa. Akvilinus je zahteval, naj žrtvuje rimskim bogovom, kar je Florianus zavrnil. Po mučenju so mu na vrat navezali težak kamen in ga 4. maja 304 vrgli v reko Enns. Njegovo truplo naj bi našli in pokopali v bližini Lorcha v današnji Nemčiji, kasneje pa prenesli v avguštinski samostan St. Florian v bližini Linza (Avstrija). Leta 1184 je bil imenovan za svetnika, ko je papež Lucius II nekaj njegovih relikvij podaril poljskemu kralju Cazimirju II.

Sv. Florijan je po dogmi politeistične cerkve nižje božanstvo.

Sv. Florijan je po dogmi politeistične cerkve nižje božanstvo, kot tako še posebej spoštovano v centralni Evropi. Po njihovem učenju je (skupaj s sv. Leopoldom) zavetnik Zgornje Avstrije, gasilcev, dimnikarjev, izdelovalcev mila in, kar se pri nas striktno zamolčuje – pivovarjev. Naj bi varoval pred požari, poplavami, strelami in tudi bolečinami čistilcev.

Gód (redkeje tudi imendan) je osebni praznik na dan krščanskega koledarskega svetnika. V preteklosti je bil god pomembnejši praznik kot rojstni dan. Oseba praznuje svoj god na smrtni dan krščanskega svetnika. No, meni je malce morbidno, da svoj imendan praznuješ na dan smrti nekoga v preteklosti, ampak to ni namen tega pisanja.

Po slovenski ustavi so država in verske skupnosti ločene. Verske skupnosti so enakopravne, njihovo delovanje je svobodno.

Cilj načela ločenosti cerkve od države je z nevtralno držo države zagotoviti resnično svobodo vesti in enakost posameznikov – verujočih in neverujočih – ter verskih skupnosti. Eno izmed prvin tega načela pomeni tudi enakopraven odnos države do vseh verskih skupnosti. Zakon o verski svobodi pa določa, da mora biti država nevtralna do verskih prepričanj.

S tem, ko je minister imel govor pri cerkvenem obredu ene izmed verskih skupnosti, je po moje kršil načelo ločenosti države in cerkve. Če nič drugega, je s tem preferiral eno versko skupnost nad drugimi, sploh pa skupnost verujočih pred neverujočimi.

»Sv.« Florijan je »patron« zgolj ene izmed verskih skupnosti.

Uradne strani ministrstva na družbenih omrežjih navajajo, da je minister na »Florijanovo soboto« pri »bogoslužju« nagovoril gasilke in gasilce. Pomeni, da je minister kot predstavnik države sodeloval pri obredu v okviru praznika ene izmed verske skupnosti. »Sv.« Florijan je namreč »patron« zgolj ene izmed verskih skupnosti. Prepričan sem, da vse gasilke in vsi gasilci niso pripadniki prav te verske skupnosti. Pa tudi če bi bili, to ne opravičuje predstavnika države, da sodeluje v njihovem verskem obredu. Lahko bi bil tam kot član te verske skupnosti prisoten v svojem prostem času, ne bi pa smel tam zastopati države in celo sodelovati v njenem verskem obredu.