V prispevku Resnične nevarnosti 5G tehnologije sem pisal o resničnih nevarnostih tehnologije 5G omrežij. Temeljna teza je, da z vidika radijskega sevanja tehnologija 5G ne predstavlja povečane nevarnosti v primerjavi s prejšnjimi tehnologijami, četudi nevarnosti sevanja ni mogoče v celoti ovreči. Bistveno večjo nevarnost pa tehnologija 5G predstavlja v povezavi z internetom stvari, ki bo naše domove prepredel s pametnimi napravami, ki bodo zbirali naše osebne podatke in nad katerimi bomo posledično v veliki meri izgubili vsakršen nadzor. V tem pogledu tehnologija 5G predstavlja največji potencialni napad na našo zasebnost v prihodnosti, s čimer pa se javnost kritično skorajda ne ukvarja. Zato bi nas usoda naših podatkov morala še kako skrbeti.
“O meni lahko zbira podatke kdor hoče, ker pošteno živim.”
Komentar na Facebook strani Kritično.
Prispevek je na Facebook strani Kritično dobil zanimiv komentar, češ, da o meni lahko zbira podatke kdor hoče, ker živim pošteno (in nimam kaj skrivati, op. a.). Ta komentar ne pomeni samo nasprotovanja moji osnovni tezi, temveč je tudi precej običajen način razmišljanja vsakogar, ki se ne zaveda celotne dimenzije problema varovanja osebnih podatkov in se posledično do tega ne more kritično opredeljevati.
Podatki so nafta 21. stoletja
Podatki, vključno z osebnimi, so za nekatere nafta 21. stoletja. Razvijalci umetne inteligence so jih neizmerno lačni, saj jim le-ti omogočajo razvijanje storitev usmerjene umetne inteligence, ki temeljijo na statistični analizi ogromnih količin podatkov. Zato so zanje naši osebni podatki neprecenljive vrednosti. V skladu z etičnimi in pravnimi standardi se pričakuje, da se podatki anonimizirajo. Toda realnost je, da so podatki zajeti v vsebini, ki še kako omogoča našo identifikacijo. Ti podatki so v digitalni obliki in se zato zlahka kopirajo, prenašajo, obdelujejo in hranijo. Predvsem slednje pa lahko, kot opozarja Edward Snowden, pomeni trajno evidenco vseh vaših aktivnosti.
Seveda živimo v času, ko zavest o vrednosti naše zasebnosti trajno upada. Vsakodnevno uporabljamo mobilne telefone, ki beležijo naše aktivnosti in lokacijo. S karticami zvestobe dajemo svoje osebne podatke na voljo trgovcem v zameno za zanemarljive popuste in ugodnosti ali pa še to ne. Navdušujemo se nad različnimi storitvami v oblaku, ne da bi kritično razmislili o tem, kam in kako se ti podatki shranjujejo, varujejo, delijo ali objavljajo. Nedolgo nazaj smo tako lahko brali o varnostnem incidentu ameriških specialnih vojaških sil, ki so bile razmeščene na tajno lokacijo, vojaki pa so vsakodnevno nabirali kondicijo ob uporabi pametnih ur. Žal so ure beležile tudi lokacijo njihovih lastnikov in tako kompromitirale tajnost lokacije, kjer so bili vojaki razmeščeni. Posledica je bila, da je Pentagon uporabo takšnih pametnih ur prepovedal.
Problem cenenih pametnih naprav
Velik problem cenenih pametnih naprav je, da ne izpolnjujejo najvišjih varnostnih standardov. Zaradi potrošniške kulture današnjega časa, ki temelji na prodaji velikih količin cenenih naprav ob velikih vložkih v marketing, ne kaže dvomiti, da bodo napolnile domove potrošnikov.
Pred časom smo lahko brali opozorila pred nakupovanjem pametnih naprav, ki omogočajo video opazovanje otrok. Ugotovljeno je bilo, da imajo mnoge od teh naprav kritično pomanjkljivost, ki lahko omogoči krajo identitete otrok ali pa lahko posnetke prestrezajo pedofili. V najbolj hudih primerih so lahko s pomočjo teh naprav pedofili celo vzpostavili stik z otroci. Podobno velja tudi za druge takšne naprave, celo višjega cenovnega razreda, ki bodo zaradi pomanjkljive varnosti lahek plen hekerjev.
Personalizirane cene
Danes, še posebej zaradi epidemije covid-19, je spletno nakupovanje v silovitem porastu. Seveda se mnogi potrošniki ne zavedamo, da so cene, ki jih prejemamo v spletnih trgovinah v veliki meri personalizirane. Pomeni, da dobi vsak obiskovalec posebno ceno, ki je oblikovana posebej zanj na podlagi dostopnih osebnih podatkov, ki jih je prodajalna uspela zbrati o njem.
Znotraj EU nas pred tem še kolikor toliko ščiti Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR), vendar je velik del nakupov opravljen tudi izven EU, kjer takšnega varstva morebiti sploh ni. Naše poštenje pri tem ne igra nobene vloge. Povsem možno je, da plačujemo višje cene blaga in storitev na podlagi naših osebnih podatkov.
Na podatkih utemeljene zavarovalne premije
Podobno velja tudi za različne oblike zdravstvenega, nezgodnega in življenjskega zavarovanja. Pametne naprave zbirajo podatke o življenjskem slogu, načinu prehranjevanja, športnem udejstvovanju, načinu vožnje avtomobila itd., ki jih je mogoče uporabiti za napoved našega zdravstvenega ali nezgodnega tveganja oz. dolgoživosti. Mnogi od teh podatkov bodo nekontrolirano romali tudi izven dometa GDPR in prišli v posest tujih multinacionalk. Le-te bodo morda že jutri vstopile na naš trg in tukaj prodajale svoje storitve. Seveda ob pomoči naših osebnih podatkov, ki se bodo hranili in obdelovali v tujini, izven dosega EU pravne ureditve. Zato bomo plačevali dražje storitve ali pa nam bodo te celo odtegnjene. Sploh se ne bomo zavedali, da temu kritično botrujejo prav osebni podatki, nad katerimi smo izgubili vsakršen nadzor.
Zaključek
Če bi format tega bloga dopuščal, bi tako lahko nadaljevali v nedogled. Bistveno pa je, da naši osebni podatki v posesti drugih oseb krojijo usodo naših življenj. To velja že danes, z razvojem digitalnega gospodarstva in interneta stvari pa bo to še toliko bolj kritično jutri. In v tej igri naša poštenost ali nepoštenost ne igra nobene vloge. Vsi bomo plačali ceno uporabe naših osebnih podatkov.
Beri tudi Resnične nevarnosti 5G tehnologije in Kako sta nas Google in Apple (spet) nategnila