Posledica nedomišljenega ukrepa o obveznem negativnem testu kot pogoju za smučanje je, da so hitri testi (HAGT) zaradi prostočasnih dejavnosti postali strošek tudi tistih, ki ne smučajo. Ker vidnih učinkov najbrž ne bo, bomo spet krivi prebivalci, ki da ne spoštujemo ukrepov oz. kot pravi nepreklicno odstopljeni minister Aleš Hojs, da nagajamo vladi.
Odlok o omejitvah in načinu izvajanja javnega prevoza potnikov na ozemlju Republike Slovenije je zanimiv predpis. Določa, da so ob določenih pogojih dovoljeni avtobusni, železniški in taksi prevozi. Pogoja pa sta dva – nošnja mask in glede na tip prevoza določeno število zasedenih sedežev. V istem odloku pa je dovoljeno tudi obratovanje žičniških naprav in njim pripadajočih prog, pod pogojem, da upravljavec naprav zagotovi hitro testiranje (HAGT) na vstopni točki na smučišče. Če ne more iz objektivnih razlogov zagotoviti hitrih testov, je uporaba dovoljena le osebam, ki upravljavcu naprav predložijo negativni test, opravljen v Sloveniji in ki ni starejši od 24 ur.
Pustimo ob strani nesorazmernost in neprimerljivost pogojev za delovanje avtobusnih, železniških in taksi prevozov z delovanjem žičnic, pa čeprav kar bode v oči. Za prevozi z vozili, ki so pravzaprav zaprti prostori, se ne zahteva predložitev hitrega testa. Pri prevozih z vozili kategorije M1 z največ osmimi sedeži za potnike, je lahko zasedenih celo šest sedežev, medtem ko je lahko na sidru ali dvosedežnici, kjer se pogovarjamo o zunanjem odprtem prostoru, zaseden le en sedež, na štirisedežnici pa dva.
HAGT testi
Problem hitrih testov je, da niso tako zanesljivi kot so PCR testi. Konec oktobra so na Necenzurirano zapisali, da je zanesljivost hitrih testov od 70- od 90-odstotna, zato lahko dajejo več lažno negativnih in lažno pozitivnih rezultatov. Dnevnik je decembra poročal, da je berlinska klinika Charité opravila študijo zanesljivosti hitrih testov. V analizo je vključila sedem antigenskih testov različnih proizvajalcev. Specifičnost je bila visoka, gibala se je med 88 in 100 odstotki, stoodstoten je bil test južnokorejskega podjetja RapiGEN, s katerim je Slovaška množično testirala prebivalstvo. Kitajskega izdelka, ki ga je nabavila Slovenija, niso testirali. Različne teste so analizirali tudi pri nas, v urgentnem centru UKC Maribor npr. osem različnih in v ožji izbor uvrstili dva testa. Pomenljiva pa je izjava njihovega predstojnika:
»Iščemo neko ravnotežje med dostopnostjo, ceno, hitrostjo testa in seveda testnimi značilnostmi. Upamo, da bomo izbrali najboljšega, moram pa opozoriti javnost, da to seveda niso testi za evro in pol ali kakšne podobne smešne cene. Kot že rečeno, malo denarja, malo muzike«
Gregor Prosen, predstojnik urgentnega centra UKC Maribor, na ptujinfo.com
Slovaška
Slovaška je kot prva država konec lanskega oktobra izvedla množično testiranje populacije s hitrimi testi. V dveh dnevih so testirali več kot 3,62 milijona ljudi oz. dobri dve tretjini populacije. Odkrili so 38.359 covid pozitivnih oseb ali 1,06 %. Testiranje so naslednji vikend ponovili na območjih, kjer je bilo pozitivnih več kot 0,7 %. Množično testiranje je sprožilo kontroverzne reakcije v državi. Slovaška ga je nameravala ponoviti prve tri decembrske vikende, a so ga za nedoločen čas prestavili.
»Dejstvo, da je stopnja pozitivnosti še vedno visoka, nam pove, da množično testiranje ni rešilo situacije enkrat za vselej. V populaciji ostaja veliko nediagnosticiranih primerov«.
Alexandra Brazinova, epidemiologinja z medicinske fakultete univerze Comenius v Bratislavi, za The Lancet Infectious Diseases
Nasprotno pa predsednik slovaškega združenja infektologov Pavol Jarčuška meni, da je bilo množično testiranje uspešno, saj je izvzelo tisoče okuženih iz cirkulacije. Kakorkoli, dejstvo je, da množično testiranje ni ustavilo rasti števila okuženih na Slovaškem.
Avstrija se je v začetku decembra lotila podobnega podviga kot Slovaška. Vendar so po dveh tednih opustili množično testiranje zaradi slabega odziva. Pri populaciji okoli 8,8 milijona prebivalcev se jih je odzvalo kakšnih dva milijona. Pozitivnih je bilo 0,21 % testiranih.
Doma
Doma je seveda popolnoma drugače. V nasprotju s Slovaško naše množično testiranje ne zajema večino populacije in v nasprotju z Avstrijo ni ciljano načrtovano.
Množično testiranje s hitrimi antigenskimi testi v Ljubljani bo poskusno, saj se bo preverjalo, ali se vsi rezultati testov vnašajo v centralno bazo, ki jo vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje in ali dobro poteka avtomatsko obveščanje o rezultatih testov.
Pojasnilo o začetku množičnega testiranja na vladni spletni strani
To je bil sicer malce drag način preverbe, a moramo biti prizanesljivi. Poskusno testiranje je mimo, zdaj bi moralo iti zares. V 15 dnevih smo testirali 66.077 oseb, kar znese dobre 3 odstotke populacije. Ne pozabimo, Slovaki so v dveh dnevih testirali dve tretjini, Avstrijci pa v dveh tednih slabo četrtino populacije! Tako da težko pristanemo na tezo, da doma izvajamo množično testiranje s HAGT testi.
Žal se sam od sebe ponuja sklep, da gre za še en kritično nedomišljen ukrep, ki najbrž ne bo prinesel želenih učinkov.
Problem takšnega pristopa je večplasten. Prvi je zanesljivost samih testov. Javna agencija za zdravstvene in medicinske pripomočke je zaradi dvomov v zanesljivost uvedla izredni inšpekcijski nadzor. Težava seveda ni pri lažno pozitivnih. Lažno pozitivne osebe pač gredo po nepotrebnem v karanteno, kar je praviloma le nevšečnost. Večja težava je pri lažno negativnih. Ti v prepričanju, da so zdravi, lahko veselo širijo virus naokrog.
Drug problem pa je seveda finančni. Ker testiranje ni ciljno, je to prepuščeno zgolj odločitvam ljudi. Večer ima danes zanimiv članek na to temo, ki v naslovu zadene glavico žebljička: »Prišel sem, ker bi rad smučal.« Takšno razmišljanje vidimo tudi v zgornji objavi iz Facebooka.
Smučanje
Ker protikoronski odlok predpisuje obvezno predložitev negativnega testa, ki ni starejši od 24 ur, je seveda normalno in pričakovano, da bodo prav smučarji tisti, ki bodo navsezgodaj zjutraj stali v vrsti za testiranje. Še posebej, ker je odlok omogočil to možnost, če upravljalec smučišča ne more iz objektivnih razlogov zagotoviti hitrih testov. Kateri so objektivni razlogi, odlok ne pove. Najbrž pa je jasno, da se bodo nekatera smučišča sklicevala na te razloge, predvsem tista, ki so v bližini točk, kjer se izvajajo hitri testi. Na ta način se strošek testiranja iz upravljalca smučišča oz. iz smučarja elegantno prenese na državni proračun. Z drugimi besedami – smučarske užitke po novem plačujejo tudi tisti, ki ne premorejo smuči.
Tretji problem takšnega pristopa, ki seveda ni nezanemarljiv, pa je možnost goljufije. Obvestilo o negativnem testu dobi testiranec v obliki SMS sporočila na svoj mobilni telefon. Prodajalec smučarskih kart, ki mora ob prodaji karte preveriti, da HAGT test ni starejši od 24 ur, seveda ne pozna številke, s katere kupec prejme SMS sporočilo. Tako si lahko to sporočilo pošlješ tudi sam in prodajalec tega ne bo mogel preveriti. Ob tem bomo seveda zanemarili anomalijo, da pa lahko imetniki letnih kart prosto dostopajo na smučišče, ne da bi morali predložiti HAGT test. Vsaj na smučiščih, kjer je več vstopnih točk, ta možnost obstaja.
Iz navedenega lahko sklepamo, da gre za še en v seriji nedorečenih ukrepov, katerih cilj je ustvarjanje vtisa, da odgovorni resnično delujejo v našo korist. Ker vidnih učinkov najbrž ne bo, bomo spet krivi prebivalci, ki da ne spoštujemo ukrepov oz. po Hojsovo, da nagajamo vladi.
Beri tudi Srečno novo leto 2021 in Socialni mehurček, zakaj ga ne poznamo?
