Vladajoča kasta je kot kaže dokončno obupala, da bo uspela v državnem zboru pridobiti dvotretjinsko večino za aktivacijo 37. a člena zakona o obrambi. Kljub temu na vsak način skuša povečati prisotno policije v notranjosti države. Tako nas je nepreklicno odstopljeni minister za notranje zadeve Aleš Hojs v oddaji Faktor na TV3 osrečil z domislico, da bi mejo s Hrvaško varovale tuje sile, saj da je naša policija kadrovsko podhranjena. Seveda brez cinizma ni šlo.
“Ker so bile politične stranke levice proti temu, da bi našo južno mejo varovali pripadniki Slovenske vojske, bodo morda zdaj bolj zadovoljni, ko bodo tam tuji policisti.”
Aleš Hojs
50.000 migrantov
Stranke radikalne tranzicijske desnice so v času migrantske krize leta 2015 zajahale protimigrantski val in s strašenjem prebivalstva, pa tudi lažmi uspešno pridobivale na priljubljenosti. Tipičen takšen primer je bila laž Branka Grimsa pred volitvami 2018, ko je strašil s kar 50.000 migranti, ki da korakajo v Slovenijo, ki bi si jo naj izbrali za ciljno državo.
Šlo je za evidentno laž, teh migrantov nikdar ni bilo. V Bosni in Hercegovini se po poročanju Delovega Sveta kapitala nahaja okoli 8.500 migrantov, ki seveda imajo cilj priti v Zahodno Evropo in Slovenijo zgolj prečkati. Hojs je tudi povedal, da Frontex uspešno deluje na grško-turški meji, kar skupaj s še vedno veljavnim dogovorom med EU in Turčijo pomeni, da letos zagotovo ni pričakovati bistvenega povečanja nezakonitih migracij.
Kljub temu se Slovenija dogovarja z nekaterimi državami EU za pomoč njihovih policij pri varovanju meje s Hrvaško.
“Smo tik pred dokončnimi dogovori z nekaterimi državami, ne bom jih še razkrival poimensko, ki bodo na našo južno mejo napotile svoje policiste.”
Aleš Hojs
Sezonska nihanja
Policija je prva dva letošnja meseca obravnavala 630 nedovoljenih prehodov državne meje oz. 46 % manj kot v enakem obdobju lanskega leta. Obravnavala je tudi 206 izraženih namer podaje prošenj za mednarodno zaščito, kar je 51 % manj kot v primerjalnem obdobju.
Policija pričakuje povečanje obsega nedovoljenih migracij v spomladanskih mesecih in navaja, da gre za pričakovana in predvidljiva sezonska nihanja.
Razlog
Razlog seveda ni kadrovska podhranjenost policije, kot pravi Hojs. Policija je kadrovsko podhranjena že desetletja in ne moremo pričakovati, da kdaj sploh ne bo. Če bi oblast imela resnični namen izboljšati to stanje, bi že zdavnaj ukrepala s povečanjem sredstev policiji. Na spletni strani policije lahko preberemo, da se je rok prijave za zadnji razpis za policiste – nadzornike državne meje iztekel septembra 2019.
Tako pa bomo kot kaže sredstva namenili drugim državam. Ni mi znano, kako poteka financiranje takšne pomoči, a sem prepričan, da bo Slovenija morala kar razvezati mošnjiček z novci. Namen je seveda popolnoma drug, o njem sem pisal že v prispevku Skriti namen aktivacije 37.a člena.
Država nadzora
Varnostna situacija, če gledamo s stališča temeljnih policijskih nalog, je ugodna in se v zadnjem letu ni poslabšala. Čeprav policija še ni objavila poročila o delu v lanskem letu, lahko z gotovostjo predvidevamo, da se je varnostna situacija celo izboljšala na nekaterih področjih. Zaradi protikoronskih ukrepov ima policija na nekaterih delovnih področjih celo manj dela.
Ker pač postajamo vedno bolj država nadzora, da ne uporabim izraza policijska država, je potrebno nadzor vedno bolj povečevati. Vlada policiji ves čas podeljuje nove in nove naloge, ki pod pretvezo boja proti epidemiji širijo njena pooblastila nadzora.
Oblasti je seveda strah množičnih protestov v državi. Zaenkrat jih uspešno preprečuje s prepovedmi in zlasti s policijsko uro. Policijska ura, ki nima nobenega epidemiološkega učinka, je namreč namenjena zgolj preprečevanju množičnega protesta v Ljubljani, na katerega bi prispeli protestniki iz celotne države. V množici se oseba pred kaznijo lahko učinkovito skrije, na poti domov v času policijske ure pa ne več.
Kadrovske omejitve
Vendar je obseg nadzora pač kadrovsko omejen. V policiji je zaposlenih 5.655 uniformiranih in 1.569 neuniformiranih policistov, skupaj torej 7.224 ljudi s policijskimi pooblastili. Če od tega odštejemo množico šefov, vedno nekaj odsotnih zaradi bolezni, porodniške in tistih, ki delujejo v tujini, je to število precej manjše.
Tudi če se redno policijsko delo zreducira na minimum, še vedno ni možno iz vseh 111 policijskih postaj potegniti prav vseh policistov. Za preprečevanje večdnevnih protestov v bistvu ni moč več dni skupaj organizirati močnih policijskih sil.
Množični protesti
Po fiasku koalicije KUL je oblasti jasno, da njen predčasni odstop lahko dosežejo le še večdnevni množični protesti v Ljubljani, podkrepljeni z množičnimi protesti v drugih krajih širom države. Do takšnih nemirov najbrž ne bo prišlo, vendar vrhovni strateg radikalne tranzicijske desnice in interesnih skupin gleda vedno nekaj korakov naprej. Policisti – nadzorniki državne meje sicer nimajo klasičnih policijskih pooblastil, da bi lahko prevzeli delo policistov v patruljah, lahko pa varujejo objekte, ki jih varuje policija. Že nekaj deset policistov, ki bi se sprostilo na takšen način, bi povečalo nadzor nad lastnimi državljani.
Dodaten učinek pa bi bila krepitev protimigrantskega vzdušja, saj bi tuje policije v Sloveniji ponovno povečale to agendo. Kar pa pred volitvami določenim političnim strankam zgolj koristi.
Beri tudi Skriti namen aktivacije 37.a člena, Kako je policija militarizirana in Ministrstvo resnice: Šarec odstopil zaradi epidemije. Ali to drži?