Marjan Šarec mi kot politik ne sede. Vodi stranko neke nedoločljive liberalne usmeritve, pri liberalizmu pa ne sprejemam njen ekonomski del. Je pa Šarec vljudna in kulturna oseba, čeprav pretirava s svojimi povedmi, polnimi takšnih in drugačnih pregovorov in rekov. Predvsem pa ne laže, vsaj spomnim se ne, da bi ga dobili na laži. Ta zapis nima namena braniti politika, vsekakor je Šarec dovolj premeten, da se zna sam braniti. Vendar laži, ki jih širi naše ministrstvo resnice, ne vzdržijo kritične presoje. Tokrat mi je v oči padla trditev, da je Marjan Šarec odstopil zaradi epidemije. Gre za staro mantro o tem, da bi naj vrgel puško v koruzo. Pa to drži?
Ministrstvo resnice
Ministrstvo resnice je eno izmed štirih ministrstev uprave Oceanije, izmišljene države klasičnega dela Georga Orwella 1984. Oceanija je ena izmed treh še obstoječih držav. Je totalitarna država, ki nadzira prav vsako poro življenja prebivalcev. Je tudi nacionalistična država, s tremi vrstami nacionalizma. Pozitivni nacionalizem pomeni obsesivno ljubezen do vodje – Velikega brata. Negativni nacionalizem je viden v zapovedani mržnji do predpisanega krivca za prav vse, kar gre narobe – to je Emmanuel Goldstein. Goldstein je, čeprav ga nihče ni videl že vrsto let, poveljnik mogočne, temačne vojske, podtalne mreže zarotnikov. Prenosljivi nacionalizem pa opisuje sovraštvo do sovražnikov države, ki pa se menjujejo. Enkrat je to Evrazija in drugič Eastazija, kakor pač Partija zapove.
Ministrstvo resnice se ukvarja s proizvodnjo propagande. Nadzira informacije, novice, zabavo, izobraževanje in umetnost ter spreminja zgodovino. Glavni junak Winston Smith dela v oddelku za evidence, kjer popravlja zgodovinske zapise v skladu s trenutnimi izjavami Velikega brata, tako da se zdi, da je vse, kar pravi Partija ali Veliki brat, kar je sicer eno in isto, tudi resnično.
Puška v koruzi
Še isti dan, ko je predsednik vlade Šarec odstopil, so se v »medijih« pojavili zapisi o tem, da je vrgel puško v koruzo. Frazem vreči puško v koruzo pomeni ne vztrajati, obupati, ki izhaja iz pomena prenehati se bojevati. Poetično gledano bi ta frazem lahko bil celo simpatičen, če ne bi poznali ozadje njegovega odstopa. Šarec namreč ni odstopil, ker ne bi bil sposoben vztrajati, ampak ker druge možnosti za časten umik po njegovem več ni imel. Najbrž se je tudi zakalkuliral. Poker s predčasnimi volitvami, na katere je računal, se namreč vedno ne izide. Podobno kot se je uštel leta 2019 tedanji italijanski minister za notranje zadeve Matteo Salvini, ki je računajoč na predčasne volitve izsilil odstop premierja Giuseppeja Conteja. Vendar do volitev ni prišlo in Conte je sestavil novo vlado brez Salvinija.
Ob odstopu, ko se nikomur v državi še ni sanjalo o prihajajoči epidemiji, se je v »medijih« puška v koruzi še uporabljala v smislu, da Šarec oz. vlada ni bila sposobna izvesti kakšnih korenitih ali strukturnih sprememb. Ta očitek do neke mere drži. To je bil čas neuspešnega poizkusa ukinitve dodatnega zdravstvenega zavarovanja, pri katerem se je že nakazovala današnja koalicija. Proti so glasovali SDS, NSi, SMC, DeSUS in SNS. V SAB-u so sicer napovedali podporo predlogu, a se svoje napovedi niso držali, saj sta dva poslanca glasovala proti, dva pa sta se vzdržala. Levica je že dolgo časa napovedovala odvzem podpore, če bo predlog padel, finančni minister Andrej Bertoncelj pa je napovedal odstop. Tako je Šarec, 27. januarja, nekaj ur po Bertoncljevem odstopu, tudi sam odstopil.
Epidemija
Kronologijo virusa sem opisal že lanskega aprila, saj so se že takrat pojavljale laži, ta zapis pa je objavila tudi Mladina. Danes bi ga moral malce dopolniti, ampak generalno gledano kronologija drži. A vrnimo se k Šarcu in ministrstvu resnice ter prilagodimo kronologijo metanju puške v koruzo:
31. december 2019 – znanih je 266 okuženih, vsi na Kitajskem;
27. januar 2020 – odstopi predsednik vlade Marjan Šarec, v svetu je 2.927 okužb, vendar vse še niso prepoznane kot covid, od tega 4 v EU, nobena prepoznana kot covid;
30. januar – Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasi mednarodno skrb za javno zdravje;
31. januar – prvi znani primer covida v Evropi (kitajska turista na letališču v Rimu);
21. februar – prvi potrjen primer lokalno prenesene okužbe v Italiji, za katero se je vedelo, da gre za okužbo s koronavirusom;
28. februar – tedanji poslanec in današnji predsednik vlade Janez Janša objavi fotografijo s smučanja;
5. marec – prvi okuženi v Sloveniji;
11. marec – WHO razglasi pandemijo;
13. marec – priseže nova vlada.
Mantra
Mantra o puški v koruzi se je z nastopom nove vlade spremenila. To ni bila več mantra o Šarcu, ki ni bil sposoben izvesti strukturnih sprememb, Šarec je čez noč obupal zaradi epidemije. Naše ministrstvo resnice, kamor lahko štejemo samega predsednika vlade, večino ministrskega zbora in koalicijskih poslancev ter seveda množico zaposlenih v vseh mogočih ministrstvih in vladnih službah, »medije«, falango Twitter in Facebook bojevnikov, nekaj intelektualcev in »političnih analitikov«, ne smemo pa pozabiti tudi znamenite kleti, je pričela obratovati pod polnimi obrati. In še vedno deluje.
Prav po Orwellsko je naš Veliki brat ministrstvu resnice pred dnevi spet dolil bencina. Na tiskovni konferenci ob obletnici vlade je Janša tako »razkril«, zakaj naj bi Marjan Šarec vrgel puško v koruzo. To bi naj storil, ker naj bi pred približno štirimi leti Slovenijo obiskala delegacija WHO, ki naj bi ocenjevala pripravljenost posamičnih držav na potencialno epidemijo. Slovenija naj bi za večino področij dobila relativno slabe ocene, a tudi predloge za izboljšave. Ker po njegovih besedah do marca 2020 naj ne bi bilo narejeno nič, naj bi Šarčeva vlada na samem začetku epidemije novega koronavirusa vrgla puško v koruzo.
Ministrstvo resnice je novo misel Velikega brata seveda nemudoma pograbilo in že se bliskovito širi po njenih izpostavah. Prenosljivi nacionalizem domače Oceanije se je tokrat usmeril v Šarca in trenutno je Šarec domači Emmanuel Goldstein.
Kritično o zaporedju dogajanj
Če se kritično ozremo po kronološkem zaporedju dogajanj, nam mora biti jasno, da se nikomur v Evropi pred 21. februarjem lanskega leta ni sanjalo, kaj nas čaka. Res je, da je WHO konec januarja izrazila skrb. Takrat je bilo 8.235 okuženih na celem svetu. Ko WHO razglasi mednarodno skrb za javno zdravje, uporablja izraze resno, nenadno, nenavadno, nepričakovano in, to je zelo pomembno za naš diskurz – potencialno. Takšne deklaracije so rezultat epidemije SARS-a leta 2002 in WHO je do sedanje epidemije to storila petkrat (svinjska gripa, polio, ebola, zika in kivu ebola, za MERS pa deklaracije ni izdala). Izkušenj ni imel nihče, gre res za v našem življenju prvo globalno epidemijo. Epidemijo pa je WHO razglasila šele 11. marca, dva dni pred nastopom trenutne vlade.
Kakršnikoli so bili že Šarčevi razlogi za odstop, med njimi zagotovo ni bilo epidemije. Lanskega januarja se Šarec in z njim vsi mi, tudi sedanji predsednik vlade, ki je še konec februarja veselo smučal, nismo zavedali, kaj je pred nami. Takrat je bilo po celem svetu le 2.927 okužb, od te številke pa jih je precej v evidence vnesenih za nazaj.
Težava ni toliko mantra o Šarcu, konec koncev lahko to štejemo tudi v kontekst političnega boja, čeprav nepoštenega. Problem je širši. Naše ministrstvo resnice vsak dan producira nove in nove laži. Vsak dan spreminja zgodovino. Žal pa precej ljudi verjame tem lažem. Mantra o puški v koruzi zaradi epidemije se je med vzornimi državljani naše Oceanije nekako prijela, tudi med sicer razgledanimi in inteligentnimi ljudmi. Vedno znova se čudim, kako kratek je zgodovinski spomin. Ministrstvo resnice je več kot uspešno.
Beri tudi in Je cepivo AstraZeneca varno?, Ima Slovenija osmo najstarejše prebivalstvo na svetu? in Kronologija nekega virusa