Ravnatelj OŠ Mihe Pintarja Toleda Velenje je včeraj na spletni strani šole objavil obvestilo staršem, v katerem jih obvešča, da danes odpade pouk. Sporočilo je dramatično, ravnatelj obvešča, da iz minute v minuto cepljeni učitelji javljajo o močnih reakcijah na cepivo in da je na bolniški kar 26 učiteljev. Šolnike se pri nas cepi s cepivom proizvajalca AstraZeneca.
AZD1222
Oxford–AstraZeneca COVID-19 vaccine, s kodnim imenom AZD1222, je cepivo, ki sta ga izdelali univerza Oxford in farmacevtska družba AstraZeneca. Izven kliničnih poizkusov se je pričelo uporabljati 4. januarja. Odobrili sta ga tako Evropska agencija za zdravila kot Svetovna zdravstvena organizacija.
Okoli cepiva se že od začetka pojavljajo različne kontroverznosti, ki seveda ne dvigujejo zaupanja vanj. Lanskega novembra 2020 sta univerza Oxford in AstraZeneca objavila začasne rezultate tekočih preskusov faze III. cepiva. Poročilo je bilo deležno kritik uporabljenih metod, ki so združile dosežene rezultate 62 % in 90 % efektivnost iz različnih skupin preizkušancev z različnimi odmerki, da so prišli do številke 70 %.
Februarska analiza je pokazala 76 % efektivnost 22 dni po prejemku prve doze in 81,3 % po prejemku druge doze 12 tednov ali več po prejemku prve doze.
III. faza
Problem cepiva AstraZeneca, pravzaprav vseh cepiv proti covid-19, je, da III. faza še ni zaključena. Na spletni strani US National Library of Medicine je moč najti vse študije (5.001) v zvezi s covid-19. Tako za AstraZeneca lahko vidimo, da v zvezi cepiva AZD1222 izvaja III. fazo na 32.459 ljudeh. Ta faza se bo zaključila 14. februarja 2023. Cepivo ima pogojno dovoljenje. Borut Štrukelj iz ljubljanske fakultete za farmacijo je na februarski tiskovni konferenci pojasnil, da gre za tehnični izraz za nova tehnološka cepiva ali zdravila. To pomeni, da v obdobju 24 mesecev po tem, ko cepivo pride na tržišče, dodatno spremljajo vse, povezano s cepivom.
Novi sevi
New York Times piše, da cepivo AstraZeneca ne deluje dobro proti novim sevom, to še posebej velja za varianto B.1.351 (južnoafriški sev). Podoben problem imata tudi cepivi proizvajalcev Novavax in Johnson & Johnson. Južna Afrika zato proučuje, ali bo cepivo AZD1222 še naprej uporabljala. No, vsaj pojasniti si znamo, kako je lahko lovec na eksotične živali iz UKC Maribor k nam prinesel južnoafriški sev.
ZDA in Švica
AZD1222 se ne uporablja v ZDA. Razlog je banalen, AstraZeneca po poročanju Modern Healthcare namreč ni zaprosila ameriške agencije za vstop v ZDA. Družba ve, da ameriška agencija ne sprejme avtomatsko rezultatov testiranj, ki so jih predstavili drugod. Cepivo se tudi v Švici še vedno ocenjuje, piše Swissinfo.
Začasno ustavljeno cepljenje
Zadnje dneve pa beremo novice, da je kopica evropskih držav začasno zaustavila cepljenje s tem cepivom. Omenjajo se Danska, Norveška, Avstrija, Islandija, Luksemburg, Baltske države in Italija. Problem bi naj bil s konkretno serijo cepiva, ki je po besedah Bojane Beović Slovenija ni dobila.
Neželeni učinki
Svet24 je poročal, da je bil v torek na Sardiniji cepljen 43-letni vojak, ki ga je naslednji dan nenadoma pokopal srčni infark. Pred dvema tednoma pa je bil cepljen 50-letni policist, ki je zbolel naslednji dan in si ni več opomogel. Umrl je minuli konec tedna.
Javnost je razumljivo vznemirjena in zagotovila vodje strokovne skupine Mateje Logar, da je bilo pri treh milijonih cepljenj le 22 neželenih učinkov, je najbrž ne bo pomirilo. Še posebej, ker to ne drži. Reuters je npr. zapisal, da je francoska agencija za zdravila poročala o 149 primerih neželenih učinkov med 10.000 cepljenih, podobnih močnemu prehladu. Podatki NIJZ pa kažejo, da je bilo do 9. marca s cepivom AstraZeneca v Sloveniji z enim odmerkom cepljenih 23.734 oseb, neželenih učinkov pa je bilo 292. Res pa je, da ni bilo nobenega resnega neželenega učinka. Je pa pohvalna izjava ministra za zdravje Janeza Poklukarja, da se bo cepil s prav tem cepivom.
Zaupajmo znanosti
V Sloveniji je letos postalo moderno geslo Zaupajmo znanosti! Slišimo ga od novinarjev, zdravnikov, profesorjev in včasih tudi politikov. Znanost nam vedno bolj prikazujejo kot religijo, v katero dvom ni dovoljen. Dvom je herezija. Takšen pristop se ne razlikuje kaj dosti od pristopa verskih fundamentalistov vseh mogočih ver. Vendar objekt čaščenja v tem primeru ni neko imaginarno vsemogočno bitje, ampak nedoločljiv pojem – znanost. A vendar znanost za razliko od božanstev ni vsemogočna. Včasih se tudi zmoti.
Metamfetamini in amfetamini
Pervitin je bil metamfetamin, ki ga je med II. svetovno vojno izdelovala nemška farmacevtska družba Temmler-Werke. Samo v treh mesecih leta 1940 so nemški vojaki prejeli 35 milijonov tablet. Droga so letalskim in tankovskim posadkam dajali celo v obliki čokoladnih tablic (Fliegerschokolade in Panzerschokolade). Leta 1940 so Britanci v sestreljenem nemškem letalu našli Pervitin in se ga kmalu pričeli posluževati. Prvo priliko so izkoristili v bitki pri El Alameinu. Američani pa so s seboj prinesli Benzedrin, drogo na bazi amfetamina.
Tako metamfetamini kot amfetamini so bili v uporabi tudi po vojni. Amfetamini so šele leta 1959 postali zdravila na recept, do takrat so jih oglaševali kot dietne pilule in sredstvo za boljše razpoloženje. Jemali so jih mnogi slavni in pomembni, npr. Marilyn Monroe, Jack Kerouac in celo John F. Kennedy.
Opioidna epidemija
Opioidna epidemija je obdobje od poznih 1990′ naprej, ko je ekstremno narasla uporaba opioidov, predvsem kot posledica povečanja izdajanja opioidnih zdravil na recept. Leta 2017 je zaradi opioidov na recept umrlo 70.237 Američanov.
Pri metamfetaminih, amfetaminih in opioidnih zdravilih so uporabniki verjeli, da gre za zdravila. Z današnjimi besedami – verjeli so znanosti. V primeru opioidov še kar verjamejo. Konec koncev zdravilo predpiše zdravnik, mar ne? Zato lahko v teh primerih brez slabe vesti rečemo, da se je znanost zmotila.
Na trenutke prav histerično pozivanje k veri v znanost ne bo imela nobenega pomembnega učinka. Večina ljudi že ima svojega boga in ne novinarji, profesorji ali zdravniki tega ne morejo spremeniti. Še najmanj pa politiki. Tudi PR izjave proizvajalcev cepiv in agencij za zdravila, ki so si po vsakem vprašljivem primeru neverjetno podobne – preiskava je pokazala, da ni povezave med cepljenjem in neželenim učinkom – niso ravno uteha. Presenetljivo je, kako hitro po spornem primeru pride takšna izjava, ki jo mediji brez vprašanj zgolj posredujejo.
Poročila o cepivu družbe AstraZeneca ne dajejo prevelikega zaupanja. Glede na to, da ne vemo, kako dolgo bo trajala imunost po cepljenju, pristojni previdno govorijo o »daljši imunosti«, lahko predvidevamo, da bo potrebno cepljenje vsako leto. Tako kot pri gripi. Kakšen bo vpliv vsakoletne dvojne doze na naša telesa? Nas bo vsako leto strah neželenih učinkov?
Jasni odgovori?
Namesto pozivov k zaupanju znanosti in puhlih PR sporočil naj farmacevtske družbe, agencije in zdravstvo raje pojasnijo, zakaj je v posameznih primerih prišlo do teh neželenih učinkov. Zakaj je prišlo do strjevanja krvi pri medicinski sestri v Avstriji? Zakaj je 70-letni moški v New Yorku umrl 25 minut po cepljenju? Zakaj je 58-letna ženska v Virginiji umrla nekaj ur po cepljenju? V obeh primerih je sicer šlo za cepivo družbe Pfizer, a vprašanja so ista ne glede na proizvajalca. Jasni odgovori bi precej olajšali življenje. A teh žal ni.
Razumljivo je, da odgovorni gledajo širšo sliko. Manj kot odstotek neželenih učinkov in manj kot promil smrtnih primerov je majhna kolateralna škoda pri zajezitvi epidemije in večje smrtnosti, če ne bi bila zajezena. A najbrž nihče noče biti kolateralna škoda.
Beri tudi Kdo je Jeffrey Sachs, Resnične nevarnosti 5G tehnologije