V vsej tej informacijski vojni, in ne slepimo se – še kako smo pod udarom propagande, v Sloveniji manjkajo analize dogajanja v vojni. Tiste prave analize, ki jih podajajo ljudje, ki pol življenja študirajo vojne, vojske in premike na frontah. Poročila, da je to in to mesto oblegano in da je to in to mesto padlo, so točno to – poročila. Ne pa analize. Če nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske Dobran Božič v studiu ocenjuje, da ruski vojski ne gre vse po načrtih, to lahko drži ali pa tudi ne. Kaže namreč, da načrtov ruske vojske nihče ne pozna.
Nasprotno pa npr. Guardian priznava, da je zaradi pomanjkanja zanesljivih informacij težko oceniti uspehe in neuspehe ruske vojske. Izgube ruske vojske bi naj bile po poročanju ukrajinskih oblasti tako velike, da je temu že prav težko verjeti. Po drugi strani pa primanjkuje informacij o izgubah ukrajinske vojske.
Že od vsega začetka so nam prodajali zgodbo, da je Rusija menila, da se bo sprehodila do Kijeva. Kar je morda točno, morda pa ni. Že četrti dan invazije so nas prepričevali, da je Rusija »nasedla« v Ukrajini. Ne pozabimo, Ameriška koalicija je za zavzetje Bagdada potrebovala 20 dni. S tem, da so ga predtem bombardirali tako s tomahawki kot iz bombnikov.
Sploh je zanimivo poročanje o vojni. N1 SLO je šesti dan vojne povzela Washington Post in zapisala, da Rusiji v štirih dneh vojne ni uspelo zavzeti nobenega pomembnejšega mesta. Basra npr., prvo pomembnejše iraško mesto, ki ga je ameriška koalicija zavzela v iraški vojni, je padlo 17 dan vojne. Pri tem pa ni nezanemarljivo, da je k padcu mesta pomagal tudi šiitski upor proti iraškim milicam.
Tudi nasploh se ruska taktika precej razlikuje od taktike, ki so jo Američani in Nato prikazali v premnogih vojnah. Če bi šlo za operacijo ZDA ali Nata, noben vojak ne bi prestopil meje, dokler ne bi bilo uničeno vsako letalo, vsak radar, vsak element ukrajinskega sistema zračne obrambe. Zatem bi letalske sile dobile nalogo, da čim bolj uničijo razporejene sovražne sile. Šele takrat bi vojska prestopila mejo.
Ko se zdi, da ruske sile ne napredujejo, nam naši analitiki dopovedujejo, da je ruska vojska obtičala, Guardian pa se raje sprašuje, ali je to zaradi težav ali gre za operativni premor ali pa kombinacija obojega. The Institute for the Study of War pod vodstvom upokojenega ameriškega generala Jacka Keanea npr. meni, da gre verjetno za operativni premor in priprave za nadaljnje operacije.
Pustimo ob strani Putinovo nakladanje o denacifikaciji in demilitarizaciji Ukrajine in se raje vprašajmo, kaj je strateški cilj napada. Se bodo, če bo do tega prišlo, z zavzetjem Kijeva in ostalih za Rusijo pomembnih mest, operacije zaključile? Kako globoko v ukrajinsko ozemlje ima namen Rusija vdreti? Ima namen zavzeti celotno državo ali le vzhodni del?
Skratka, primanjkujejo nam res dobre analize. Ker teh ni in ker smo uvedli cenzuro ene strani, prejemamo in povzemamo večinoma le izjave politikov (to je pomembno – politikov, ne pa vojakov ali vojaških strokovnjakov), katere resničnost pa je zaradi same narave informacijske vojne razumljivo pogosto vprašljiva, nimamo in ne moremo imeti objektivne slike resničnega dogajanja. Zato tavamo v temi.
Beri tudi Cenzura je tu in Rusija, NATO in Ukrajina
8 marca 2022 10:51
Nekaj le glede*denacifikacije*. SS divizija Skendenberg, in seveda številne druge SS enote, je med 2. vojno delovala v sklopu nemške armade. Enote Azov v Ukrajini, povsem neprikrito kažejo svojo nacistično usmerjenost. In uradno delujejo v sklopu Ukrajinske vojske. Tako da, koga potemtakem podpirajo zahodni mediji? Naciste.