Odbor za obrambo ni potrdil predloga aktivacije 37.a člena zakona o obrambi, ki bi Slovenski vojski dodelil dodatna pooblastila pri varovanju državne meje. Ker vladna namera ni uspela, sedaj razmišljajo o spremembi zakona o varovanju državne meje. Notranji minister Aleš Hojs pravi, da ne gre za obvod, ampak le za implementacijo evropske uredbe. O čem govori minister?
»Jaz želim samo to, da se implementira v naš zakon to, kar govori evropska uredba.«
Minister Alojz Hojs po seji odbora za obrambo
Evropska uredba
Uredbo, o kateri govori minister, ima dolgo ime Uredba (EU) 2016/399 evropskega parlamenta in sveta o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah). Poznamo jo kot schengensko uredbo oz. schengenski zakonik.
Schengenska uredba jasno opredeljuje, kdo je mejni policist. Angleška verzija uporablja izraz border guard, nemška Grenzschutzbeamte, francoska garde-frontière in hrvaška službenik graničnog nadzora. Čeprav mejni stražar ali pa uslužbenec mejnega nadzora ni isto kot mejni policist, pa opredelitev pojma natančno pojasnjuje, kaj je s tem mišljeno:
»Mejni policist« pomeni katerega koli javnega uslužbenca, ki je v skladu z nacionalnim pravom dodeljen na mejni prehod ali ob mejo ali v neposredno bližino te meje, ki v skladu s to uredbo in nacionalnim pravom opravlja naloge nadzora na meji.
Schengenska uredba (2. člen, 1. odstavek, 14. točka).
Zakon o nadzoru državne meje
Zakon o nadzoru državne meje pravi, da je za nadzor državne meje pristojna policija (4. člen). Za opravljanje nalog nadzora državne meje imajo policisti in policistke pooblastila, ki jih predpisuje ta zakon, pooblastila, ki jih predpisujejo drugi zakoni, ter pooblastila, ki izhajajo iz pravnega reda Evropske unije (5. člen).
V Sloveniji smo se odločili, da je v miru edina primerna služba za opravljanje nadzora mej policija. Temu so botrovale zgodovinske izkušnje, dejstvo, da so v urejeni demokraciji policija in vojska ločeni formaciji in praktičnost. V modernih demokratičnih državah mora biti vojska čim dlje od civilne sfere.
Namera
Namera, o kateri govori minister, je sprememba prvega odstavka 4. člena zakona o nadzoru državne meje. Ta bi se po poročanju POP TV glasil:
Mejo varujejo policisti in drugi državni organi.
RTV je dodala, da bi organi državne uprave mejo varovali ob sodelovanju in usmerjanju policije.
Minister spremembo zakonodaje opravičuje s tem, da želi vanjo zgolj prenesti dikcijo iz schengenskega zakonika, ki opredeljuje, da nazor državne meje opravljajo javni uslužbenci. Če pa schengensko uredbo kritično beremo, vidimo, da to ne drži. Uredba resda omenja javne uslužbence. Kdo je javni uslužbenec, pristojen za nadzor meje, pa prepušča nacionalnim pravom držav članic. Naše pravo, zakon o nadzoru državne meje, pravi, da je to policija. Ne gre za nikakršno implementacijo uredbe, ta je že ustrezno implementirana, temveč za, kot so mediji pravilno ugotovili, obvod, s katerim želi vlada vojski na meji podeliti enaka pooblastila kot jih ima policija.
Ker za spremembo zakona ne potrebujejo dvotretjinske večine, se zdi sprejetje »implementacije« verjetno.
Težave
Težave se kar kopičijo. RTV poroča, da ni jasno definirano o katerih državnih organih je govora. Predvideno je, da bi javni uslužbenci teh organov ob varovanju meje lahko pod enakimi pogoji kot policisti uporabljali tudi določena policijska pooblastila, med drugim prisilna sredstva in strelno orožje. Kar je velik problem.
S sprejetjem te spremembe bi pri varovanju meje javni uslužbenci drugih državnih organov imeli tudi vsa policijska pooblastila. Sedaj imajo nekatera, ne pa vseh, posamezni delavci carine, vojaške policije in občinskih redarskih služb. Za pridobitev teh pooblastil morajo imeti ustrezno izobrazbo in opraviti ustrezen izpit. Največje težave pri tem ima ravno vojska.
O tem sem že pisal v prispevku 37.a člen zakona o obrambi smrt za demokracijo, zato naj ponovim zgolj nekaj dejstev. Poklicni standard po nacionalni poklicni kvalifikaciji zahteva za poklic policista VI stopnjo izobrazbe, za vojaka pa IV stopnjo izobrazbe. Policist opravlja svoje delo samostojno, vojak ne. Policist komunicira z množico strank, vojaki le med seboj in z okolico.
Namen
Sociolog Jože Vogrinc v intervjuju v današnji Mladini pove, da želi predsednik vlade Janez Janša ljudi navajati na diktaturo, ker preizkuša možnosti, kako jih navaditi na izredno stanje.
»Ta občutek grozeče nevarnosti se zbuja zato, da se vzpostavi potreba po močni in trdi oblasti, ki bi vzpostavila red. Nevarnejše in usodnejše je rahljanje zakonov, ki bi preprečevali represijo nad ljudmi, nevarnejši je poskus vzpostavitve zakonov, ki uvajajo izredno stanje. Že nekaj tednov imamo policijsko uro, pa smo se kar vsi navadili nanjo. Obstajajo tudi zamisli o večjih pooblastilih za vojsko, policijo, sprejemajo se zakoni o drastičnem kaznovanju protestnikov.«
Dr. Jože Vogrinc, sociolog, v intervjuju za Mladino
Namen je pravzaprav enak kot ob poizkusu aktivacije 37.a člena zakona o obrambi. Gre za skriti namen, da se policija prestavi v notranjost in prične še bolj nadzirati lastne državljane. V kombinaciji z lockdownom, policijsko uro in stopnjevanjem nasilja proti protestnikom se bomo uspešno spremenili v policijsko državo. Če to že nismo.
O čem torej govori minister?
Beri tudi Zakaj je 37.a člen smrt za demokracijo? in Skriti namen aktivacije 37.a člena