Najbrž bi tudi množične demonstracije po predlogu novele pomenile izredno poslabšanje varnostnega okolja, kar bi morebiti lahko bil razlog za uvedbo posamezne ali vseh sestavin vojaške dolžnosti v miru. Aktivacija 37.a člena zakona o obrambi ne bi bila potrebna.
Ministrstvo za obrambo pod vodstvom Mateja Tonina nas je včeraj razveselilo s predlogom novele zakona o vojaški dolžnosti. Seveda zadeva ni niti enostavna niti nedolžna. Prinaša namreč dopolnjen seznam razmer, v katerih se lahko uvede obvezno služenje vojaškega roka. Kot bomo videli v nadaljevanju, pa skriva past.
Novela zakona je v skladu s koalicijsko pogodbo, kjer je v poglavju o varnosti in obrambi kot cilj navedeno postopno uvajanje naborniškega sistema in šetmesečnega vojaškega roka. SDS je sicer lanskega januarja, pred odstopom Marjana Šarca, vložil svoj predlog novele, ki je predvideval ponovno uvedbo šestmesečnega služenja vojaškega roka, v primeru ugovora vesti pa 12-mesečno opravljanje civilne službe. Predlog je pogorel, zanj so poleg SDS glasovali le še DeSUS in SNS. Če bi bil sprejet, bi že lanskega septembra imeli naborniško vojsko.
Novela
Novela zakona o vojaški dolžnosti je kratka, vsebuje le dva vsebinska člena. Nas zanima 3. člen, ki 62.e členu zakona o vojaški dolžnosti dodaja novo besedilo:
»Odločitev o ponovni uvedbi posamezne ali vseh sestavin vojaške dolžnosti v miru lahko sprejme Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije tudi ob izrednem poslabšanju varnostnega okolja, in sicer zaradi zagotovitve zadostnega števila usposobljenih vojaških obveznikov za popolnitev Slovenske vojske v obsegu, določenem z dolgoročnim programom razvoja in opremljanja Slovenske vojske.«
Razlaga člena v predlogu novele
»S predlagano dopolnitvijo se poleg dosedanjih možnosti omogoča njena ponovna uvedba tudi v miru, pri čemer se ponovna uvedba vojaške dolžnosti nanaša na otežene oziroma spremenjene razmere. V tem smislu je uporabljen pojem iz veljavne Resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025, ki govori o izrednem poslabšanju varnostnega okolja.«
Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025 pove, da se lahko v določenih pogojih obseg in struktura Slovenske vojske bistveno spremenita skladno s konceptom vojaške strateške rezerve, ki v primeru izrednega poslabšanja varnostnega okolja Republike Slovenije omogoča povečanje obsega obrambnih sil v daljšem časovnem obdobju predvidoma za do 25.000 dodatnih pripadnikov, v skrajnem primeru tudi na podlagi ponovne uvedbe vseh sestavin vojaške dolžnosti.
Varnostno okolje
Za razumevanje si moramo kritično ogledati pojem varnostnega okolja. Pojem se v predlogu novele v dveh besedah razlikuje od pojma v resoluciji. Resolucija namreč govori o varnostnem okolju države, novela pa le o varnostnem okolju. Morda bi kdo mislil, da gre zgolj za pravno dlakocepstvo, a bi se motil.
Vlada je v decembrskem zapisu Varnostno okolje oziroma grožnje nacionalne varnosti RS na svoji spletni strani konkretno definirala, kaj je varnostno okolje. Ključni dejavniki okolja v zapisu so multipolarnost, širok nabor groženj in akterjev ogrožanja z okrepljeno vlogo nedržavnih akterjev, nestabilnost neposredne soseščine, na globalni ravni erozija demokratičnih vrednot in človekovih pravic, mednarodne pravne ureditve in multilateralizma, uveljavljanje enostranskih interesov ter omejena sposobnost odzivanja mednarodne globalne skupnosti. Ali to drži, bi seveda lahko debatirali, vendar je za nas pomembno, da vlada govori o varnostnem okolju države, se pravi o zunanjih grožnjah.
Nasprotno pa novela pojem varnostnega okolja širi tudi v notranjost države. V obrazložitvi predloga novele je glede pojma navedeno naslednje:
»Pojem je dovolj širok in lahko zajema tako razmere doma kot tudi zunaj države, vsebinsko pa je, vsaj nekoliko, odmaknjen od pojma »varnostnih razmer«, kar spada bolj na področje sistema notranje varnosti.«
Po obrazložitvi novele gre za neposredno (zakonsko) implementacijo resolucije, kar pa po moji oceni preprosto ne drži. V tej »implementaciji« namreč manjkata dve besedi (Republika Slovenija), ki bi nedvoumno kazale, da se pogovarjamo o potencialni zunanji grožnji. Da predlagatelj dejansko razmišlja tudi o uporabi vojske v notranjosti države, je jasno razvidno iz obrazložitve predloga novele, v kateri eksplicitno navaja, da lahko zajema tudi razmere doma. Pojem varnostno okolje skuša, sicer zelo nerodno, ločiti od pojma varnostnih razmer, a hkrati priznava da ne popolnoma oz. z besedami predlagatelja – vsaj nekoliko. Predlagatelj v obrazložitvi v bistvu priznava, da posega na področje sistema notranje varnosti.
Past
Past se skriva v sprejemu odločitve. Kot kaže je vlada dokončno obupala, da bo kadarkoli uspela pridobiti dvotretjinsko večino v Državnem zboru za aktivacijo 37.a člena zakona o obrambi. Za sprejem novele zakona o vojaški dolžnosti pa je dovolj navadna večina prisotnih poslancev. To pa je neprimerno lažje doseči.
Nepreklicno odstopljeni minister Aleš Hojs je pred slabim mesecem izjavil, da smo tik pred dokončnimi dogovori z nekaterimi državami, ki bodo na našo južno mejo napotile svoje policiste (mimogrede – kaj je s tem?). Razlog seveda ni kadrovska podhranjenost policije, kot pravi Hojs. Policija je kadrovsko podhranjena že desetletja in ne moremo pričakovati, da kdaj sploh ne bo. Če bi oblast imela resnični namen izboljšati to stanje, bi že zdavnaj ukrepala s povečanjem sredstev policiji. Namen je drug.
Namen
V razmišljanju o skritem namenu aktivacije 37.a člena sem ugotavljal, da ima vlada namen čim bolj obremeniti policijo. Ves čas ji podeljuje nove in nove naloge, ki pod pretvezo boja proti epidemiji širijo njena pooblastila nadzora.
Vlada se boji množičnih demonstracij. To je dejstvo. Dokler so to demonstracije teoretikov zarot in dokler množične ne potekajo v Ljubljani, se ne obremenjuje pretirano. Večdnevni množični protesti v Ljubljani, podkrepljeni z množičnimi protesti v drugih krajih širom države, pa bi ji povzročali sive lase. Takšne demonstracije bi po predlogu novele morebiti pomenile izredno poslabšanje varnostnega okolja, kar bi lahko bil razlog za uvedbo posamezne ali vseh sestavin vojaške dolžnosti v miru. Odločitev bi sprejel Državni zbor z navadno večino. Vojaške obveznike bi se poslalo v vojašnice, vojsko na meje in povečala bi se policijska prisotnost v notranjosti. Nadzor nad državljani bi se okrepi, aktivacija 37.a člena zakona o obrambi ne bi bila potrebna.
Beri tudi Zakaj je 37.a člen smrt za demokracijo?, Skriti namen aktivacije 37.a člena, Hojs: na južno mejo tuja policija, kaj je pravi razlog in Predlog zakona o varstvu javnega reda in miru
