Protest minuli petek zagotovo ni bil največji protest v zgodovini države, pa če si nekateri to še tako želijo. Največji je še vedno sindikalni protest leta 2005. Številka 40.000 udeležencev je najbrž pretirana, če pomislimo, da je bilo na t.i. tretji Vseslovenski ljudski vstaji leta 2013 v Ljubljani okoli 20.000 udeležencev, na omenjenem sindikalnem protestu pa 40.000 ljudi.
Široka paleta udeležencev
Čeprav je natančno številko težko oceniti, bo najbrž veljala skromnejša ocena, da je v petek protestiralo med 20.000 in 30.000 ljudi. Za Slovenijo je to ogromno število protestnikov.
Je pa bil protest v petek nedvomno najbolj obiskan protest proti aktualni vladi. Bistveno večji udeležbi kot ob ostalih protivladnih protestih, z izjemo proslave državljanov ob Dnevu upora proti okupatorju, je botrovala široka paleta udeležencev. Vztrajnim petkovim protestnikom so se tokrat pridružili še predstavniki petih večjih sindikatov. Podprle so ga tudi tri opozicijske stranke. Dve, ena liberalna in socialistična, sta se ga tudi udeležili.
Glede na pisano paleto udeležencev, ki prihajajo iz različnih družbenih in socialnih okolij, lahko od petka naprej brez zadrege trdimo, da gre pri protivladnih protestih resnično za Združeno fronto, kot so se protestniki poimenovali 27. aprila. Če bodo sindikati pri protestih sodelovali tudi v prihodnje in se angažirali podobno kot so se pred leti, potem lahko, če prej ne bo prišlo do padca vlade, jeseni pričakujemo resnično rekordno udeležbo.
Mirni protesti in neredi
Večkrat sem že zapisal in petkov protest je to ponovno potrdil, da gre v primeru slovenskih protivladnih protestov za izrazito mirne proteste, ki so lahko vzor celotnemu planetu. Edina izjema so bili protesti lanskega 5. novembra (četrtek), ki pa niso potekali v organizaciji petkovih (kolesarskih) protestov. Še več, ti so se od tega protesta distancirali in pred njim celo pozivali, naj se ga ljudje ne udeležijo. Že vnaprej je bilo namreč splošno znano, da so bili organizirani z namenom izpeljati nerede. Kar se je tudi zgodilo.
Po večletnem spremljanju poteka protestov, včasih poklicno in sedaj zaradi, recimo temu poklicne deformacije, lahko z gotovostjo trdim, da obstajajo nekatere zakonitosti, kdaj v Sloveniji na protestih pride do neredov. Neredom ali vsaj ravsanja razgretih mladcev s policisti smo praviloma priče na protestih, ki so statični in brez programa, udeležijo pa se jih večje skupine mlajših moških. Protesti, kjer se udeleženci različnih starosti gibljejo po ulicah in imajo spremljevalni program, potekajo mirno.
Na niti enem protivladnem protestu v več kot letu dni in v različnih krajih države, ki je potekal na tak način, ni bilo incidentov, ki bi jih povzročili protestniki. Vse incidente je povzročila policija. Spomnimo se npr. polaganja papirnatih stopal ali branja ustave. Zadnji primer pa je star zgolj dva tedna, ko so policisti brez razloga iz množice potegnili protestnika.
Policija
Policija je v petek ponovno pripeljala veliko silo iz drugih policijskih uprav. Ker je policija vedno bolj militarizirana, so bili pripadniki posebne policijske enote oblečeni in opremljeni z opremo za obvladovanje nasilnih množic (robocopi). Policist kot robocop in policist v patrulji psihološko ni ista oseba. Kot robocop ne odloča več samostojno, ampak postane podobno kot vojak del večje enote, kjer deluje na ukaz. Čelada in maska mu dajeta anonimnost, dvigne se adrenalin. Priznati je sicer potrebno, da slovenski policisti ne delujejo tako agresivno kot npr. ameriški ali francoski, vendar kot robocopi kljub temu pri mirnih protestnikih vzbujajo nelagodje in tudi strah.
Oblast se tega kot kaže zaveda, zato z namenom zastraševanja pri mirnih protestih uporablja robocope. Včasih ni bilo tako. Pred leti so mirne proteste varovali policisti v sicer delovnih ali pa celo zgolj v navadnih uniformah, a brez opreme za obvladovanje nasilnih množic. Robocopi so bili za vsak primer v pripravljenosti nekje v ozadju.
Trg republike
Policija je ponovno z ograjami zaprla večino Trga republike. Zapora tudi tokrat ni imela varnostne funkcije, ampak zgolj namen otežiti izvedbo protesta. Šlo je za že videno in popolnoma nepotrebno oblastno uzurpacijo javnega prostora, s katero se onemogoča oz. otežuje izražanje ustavnih pravic. S taktičnega vidika je takšna zapora trga smiselna le, če se pričakujejo neredi, v katerih bi se v stavbo metali predmeti. Pa še za tak primer je bila ograja postavljena predaleč od stavbe.
Protestniki so se v teh razmerah modro odločili za veliko križišče Celovške, Tivolske, Bleiweisove in Gosposvetske ceste, ki so ga razglasili za svoj Trg republike. Shod nekaj deset tisočih ljudi, ki je zapolnilo to veliko križišče, je varovala zgolj peščica policistov, medtem ko se je glavnina policijskih sil dolgočasila na Trgu republike in v okolici parlamenta.
Namen zaprtja Trga republike
Manever je pokazal in dokazal, da zaprtje Trga republike in postavitev močnih policijskih sil okoli parlamenta dejansko ne služi namenu varovanja shoda in stavbe, ampak razkazovanju državne moči in zastraševanju protestnikov. Dogajanje na protestniškem Trgu republike (v križišču) so varovali policisti v navadnih uniformah in celo policisti motoristi. Policistov s ščiti in čeladami ni bilo videti in posledično ni bilo niti enega incidenta.
Ko se je protest zaključil, so se policisti zgolj sprehodili po cesti, da so se z nje umaknili še zadnji udeleženci. Edino delo, ki so ga poleg usmerjanja prometa imeli, je bilo, da so z železniškega mosta odstranili protestnike, ki so pozabili na lastno varnost in po protestu z njega odstranili velik transparent, ki so ga tam pozabili protestniki.
Petkov protest je nedvoumno pokazal, da je policija generator incidentov na mirnih protestih in pojasnil, zakaj je padlo zaupanje v policijo. Nižje zaupanje v policijo je namreč pričakovan rezultat njenega delovanja v lanskem letu. Njena politizacija z menjavami najodgovornejših tudi z nekompetentnimi osebami (zlasti NPU), povečana nadzor nad ljudmi in represija, predvsem na protestih, niso mogli ostati brez posledic. Represija ne pomeni zgolj uporabe prisilnih sredstev, vključuje tudi strogo kaznovanje nepomembnih prekrškov. Več strahu pred policijo pomeni nižje zaupanje vanjo.
Beri tudi: Policija postaja vse bolj politizirana in represivna in Kako je policija militarizirana
