Sodba glede nošnje mask kliče po novi ljudski iniciativi

, , Komentarji so izklopljeni za Sodba glede nošnje mask kliče po novi ljudski iniciativi

Vprašanje, ali je kaznovanje zaradi nenošnje mask zakonito, ima že dolgo brado. Lanskega decembra sem v prispevku Je to še pravna država? navajal pravnika Katjo Filipič in Aleša Završnika, ki sta opozorila, da lahko vlada na podlagi trenutne zakonodaje le omeji oz. prepove gibanje državljanov:

»Nošenje mask in razkuževanje je vlada sprejela z odlokom na osnovi 39. člena ZNB, in sicer v okviru 2. točke prvega odstavka tega člena, po kateri pa lahko vlada le prepove ali omeji gibanje. Po najinem mnenju z nobeno metode interpretacije ni mogoče priti do zaključka, da nošenje mask in razkuževanje rok predstavljata omejitve gibanja ljudi.«

Ministrstvo za zdravje pa si je takrat omislilo vratolomno razlago tega, kaj omejitev gibanja pomeni:

»Omejitve gibanja namreč niso le časovne (trenutna omejitev gibanja po 21. uri), niti ne le geografske (kot je na primer gibanje zgolj znotraj občine stalnega prebivališča), pač pa tudi takšne, ki nam sicer omogočijo gibanje na primer na javnem prostoru ali kraju, vendar z omejitvijo, da posameznik pri tem mora imeti zaščitno masko.«

Takrat sem menil in mnenja nisem spremenil, da gre za lase privlečeno razlago, saj ustava svobodo gibanja definira tako, da ima vsakdo pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivališče, da zapusti državo in se vanjo kadarkoli vrne. Svoboda gibanja je torej svoboda prostega gibanja. Torej gibanja brez omejitev.

Sodba Višjega sodišča v Kopru

Danes pa lahko beremo, da je Višje sodišče v Kopru presodilo, da moški, ki ga je lanskega oktobra oglobila policija, ker na javnem kraju ni nosil zaščitne maske, ni storil prekrška.

Zadeva je v resnici precej enostavna, zato preseneča, da je Okrajno sodišče v Ajdovščini zavrnilo zahtevo za sodno varstvo. Moškemu je bil izdan plačilni nalog zaradi prekrška po 14. točki prvega odstavka 57. člena ZNB, ker ni nosil zaščitne maske ali druge oblike zaščite na odprtih javnih krajih (na počivališču Mlake, smer Razdrto proti Ajdovščini) in naj bi s tem ravnal v nasprotju z vladnim odlokom.

Odprava dvoma

Po pritožbi je Višje sodišče v Kopru v sodbi PRp 24/2021 presodilo, da predpis, ki določa obvezno uporabo zaščitnih mask, ni bil izdan v okviru napotitve iz 39. člena zakona o nalezljivih boleznih (ZNB) in v posledici ne gre za prekršek iz 14. točke prvega odstavka 57. člena ZNB.

Višje sodišče je razblinilo dvom, ki ga je ustvarilo ministrstvo za zdravje, kaj šteje za omejitev gibanja. Razlaga, da gre pri obvezni uporabi zaščitnih mask za omejitev gibanja, je po prepričanju sodišča preširoka.

Čeprav pravnik Andraž Teršek zmagoslavno trdi, tudi on je namreč opozarjal na nezakonitost kaznovanja, da gre v tem primeru za zgodovinsko sodbo, se z njim ne morem strinjati. Gre za pomembno sodbo, ne pa tudi zgodovinsko. Višje sodišče je ugotovilo le to, kar je bilo večini pravnikov tako ali tako jasno. Da se je o tem razsodilo na pritožbenem sodišču, ne pa šele na vrhovnem ali ustavnem, pa kaže na to, da je sodna oblast relativno hitro ugotovila zmoto izvršilne oblasti in jo odpravila. Zgolj opozarjanje od vsega začetka, kar Teršek je počel, nima vpliva na odločanje sodišča, če ta zadeve ne dobi v sojenje.

Povračilo glob?

»Vsi, ki ste bili materialno, finančno in/ali nematerialno, duševno, zdravstveno, oškodovani zaradi mask, lahko tožite državo. Seveda pa morate dokazati škodo in dokazati morate, da ste bili oškodovani zaradi mask (zdaj govorim le o maskah). Gostinci, trenerji, kozmetičarke…, ne bom našteval – vsi. Nematerialno smo bili, teoretično, oškodovani vsi. Jaz jo bom – tožil državo. Obrnite se na odvetnike in odvetnice.«

Ta Terškova trditev je malce sporna. Ustava v 158. členu, ki ureja pravnomočnost, je namreč jasna. Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom. Povračilo že plačanih glob ni možno drugače, kot da je predpisano z zakonom. Da bi lahko bila globa vrnjena, mora biti najprej odpravljena pravnomočna odločba, kar pa je mogoče le ob uporabi ustreznih pravnih sredstev, ki pa jih tisti, ki so globo že plačali, skoraj gotovo nimajo več na voljo.

Andraž Teršek, vir: Facebook

Množično vlaganje tožb bo zgolj zasipalo sodišča z novimi zadevami in povečalo sodne zaostanke, ne da bi problem sistemsko rešilo. Še več, ker je dokazno breme za nastanek škode v tem primeru izjemno težko, obstaja velika verjetnost, da bi ti ljudje utrpeli še dodatno škodo. Namesto takšnih pozivov bi lahko uveljavljeni pravnik, kar Teršek zagotovo je, spisal predlog zakona, ki bi celovito rešil ta problem.

Ljudska iniciativa

Ustava ter zakon o referendumu in o ljudski iniciativi določata, da lahko najmanj 5.000 volivcev predloži državnemu zboru predlog zakona. Predlog mora vsebovati sestavine, ki jih določa poslovnik državnega zbora. Da je to izvedljivo, so volivci dokazali leta 2013, ko so spisali predlog zakona o konoplji, zbrali zahtevane podpise in ga vložili v zakonodajni postopek. Menim, da bi danes zahtevanih 5.000 podpisov zbrali bistveno lažje in hitreje kot pred dobrimi sedmimi leti. Sicer pa imamo tudi svež primer, ko je Inštitut 8. marec zbral podpise za spremembo kazenskega zakonika.

Druga možnost je seveda, da bi takšen zakon vložil poslanec. Se mi pa zdi ljudska iniciativa primernejši način reševanja tega problema. Ljudska iniciativa je oblika neposredne demokracije. Glede na to, da na družbenih omrežjih precej ljudi vpije k neposredni demokraciji, imamo na dlani priložnost, kako jo uresničevati. Če hočemo izboljšati politični sistem, spremeniti ga zaradi globalne vpetosti ne moremo, potrebujemo politično aktivne državljane.

Protesti so pomembni, vendar zgolj protestiranje ni dovolj. Protesti le redko kje dejansko kaj spremenijo, če ob njih ne potekajo še druge dejavnosti. Maribor pred devetimi leti je bil izjema. Janez Janša pa takrat ni odstopil zaradi protestov, ampak zato, ker sta Gregor Virant in njegova DL takrat zapustila vlado.

Neliberalna demokracija je sistem upravljanja države, v kateri se izvajajo volitve, vendar državljani zaradi pomanjkanja državljanskih svoboščin nimajo nikakršnega vpliva ali pa imajo zelo omejen vpliv. Čeprav so omejili referendum, nam ljudske iniciative (še) niso vzeli.

Beri tudi Je to še pravna država? in Je to še demokracija?