Volitve po predsedovanju EU?

, , Komentarji so izklopljeni za Volitve po predsedovanju EU?

Do parlamentarnih volitev je še največ 359 dni. 5. junij prihodnje leto je namreč skrajni rok za razpis rednih volitev. Janez Janša letos skoraj zagotovo ne bo odstopil. Pred vrati je predsedovanje EU, kar je zanj prepomemben osebni in strankarski projekt, ki ga misli speljati do konca. Zato volitve letos najbrž še ne bodo na dnevnem redu.

Predsedovanje EU

Predsedovanje EU je pravzaprav relativno nepomembna zadeva. Zaradi uvedbe stalnega predsednika evropskega sveta leta 2009 predsedujoča država nima realne moči, kot so jo imele predsedujoče v preteklosti. No, kakšna Nemčija še ima. Za ostale, sploh za Slovenijo, pa je predsedovanje zgolj protokolarni šov. Velike besede in zastave so namenjene predvsem samopromociji politikov pred lastnimi državljani.

Zastave na Trgu republike, vir: MO Ljubljana

Vnaprej lahko predvidimo, kako bo ta šov zgledal. Radikalna tranzicijska desnica se bo trkala po prsih, kako izvrstno da opravlja predsedovanje, povečuje ugled Slovenije v svetu in jo postavlja v center mednarodnih odnosov. Manjkal bo le še kakšen Juan Antonio Samaranch, ki bi ob koncu predsedovanja rekel svoj znameniti stavek: »They were the best Olympic Games ever

Za vsak spodrsljaj, za vsak odpovedan obisk in teh ne bo malo, za vsak kritičen zapis v tujih medijih, pa bo seveda krivila komuniste, »kulturni marksizem«, Antifo, petkove protestnike, Počivalškove »zdraharje«, in seveda opozicijo. Tudi Milan Kučan bo našel svoj prostor.

Dolga volilna kampanja

Predsedovanje ne bo nič drugega kot pol leta trajajoča volilna kampanja. Vlada, njen predsednik in ministri bodo še bolj kot so sedaj vsak dan v medijih. »Mediji« radikalne tranzicijske desnice pa bodo ves čas kričali, kako oh in sploh je vlada uspešna. Znamenita klet bo delovala s polno paro. Del Facebooka in Twitterja se bo stopil od izrazov hvaležnosti in hvale.

Slovenijo bodo preplavili oglasi in plakati. Kdor je šel lani počitnikovat na Hrvaško, skorajda zagotovo ni zaznal, da je država takrat predsedovala EU. Pri nas bo to vidno vsem.

Četrti val

Jeseni nas neizbežno čaka nov val epidemije. Država ne bo precepljena, nezadržno pa se približuje tudi, o tem sicer nič kaj dosti ne govorimo, nova runda cepljenja. Proti gripi se cepimo vsako leto, mar ne? Zakaj bi bilo s covid-19 kaj drugače? Kaos bo popoln. Čakajo nas novi lockdowni.

Po zimskih počitnicah, ko bo število oseb s prisotnostjo virusa zagotovo spet naraslo, bo pravi čas za razpis volitev. V takem primeru bi zakonska volilna kampanja padla v čas epidemije. Volilne kampanje v času omejitev še nismo doživeli. Lahko pa predvidimo, da ne bodo dovoljena zborovanja, morebiti niti stojnice ne.

Levi, desni, vsi so isti

Dobršen del ljudi je prepričanih, da med političnimi strankami ni bistvenih razlik. V kolumni Kaj je levica in kaj desnica sem razdelal razlike med različnimi političnimi opcijami. Če za katero vlado resnično lahko trdimo, da to razliko še posebej izkazuje, je to prav aktualna vlada.

»Ne levi, ne desni« pogosto abstinirajo volitve. »Nimam koga volit,« je druga trditev abstinentov. Ta trend zaznavajo tudi nove stranke, zato se praviloma razglasijo za sredinske in brez ideologije. Paradoks je, da ne ugotovijo, da jih ta brezizraznost naredi v očeh volivcev točno to, čemur se hočejo izogniti.

Radikalno tranzicijska desnica na volitvah že 20 let prejema med 26  in 34 odstotki glasov. Višina odstotka je večinoma odvisna od volilne udeležbe. Nižja kot je volilna udeležba, večji volilni rezultat ima SDS s sateliti.

Radikalni desnici je zato še kako v interesu apatičnost volivcev. Da se tega zaveda, smo lahko videli pred kratkim, ko je policija neusmiljeno preganjala petkove protestnike, proteste teoretikov zarot pa je zgolj spremljala. Več bo antimaskerjev, ki ne bodo volili nobene stranke, ker po njihovem vse sodelujejo v t.i. plandemiji, nižja bo volilna udeležba.

Volilna udeležba

Opozicija bi morala, če hoče zamenjati vlado, usmeriti svoje napore v vzpodbujanju čim večje volilne udeležbe. Umetnost sodobne politike je aktivacija pasivnih in pasivizacija aktivnih, ki bi sicer volili nasprotnika. Videi Pejd vol’t na Facebooku nekaj dni pred volitvami ne bodo dovolj. Tudi vsakdanja, sicer več kot utemeljena kritika vlade, ne bo dovolj. Stranke bi morale ves čas predstavljati, kaj bi one bolje naredile. Zakaj se splača voliti njih?

Pred nekaj dnevi sem v razmišljanju Levica deluje protiustavno? zapisal, da ima Levica ob napadu SDS in NSi, da bi naj delovala protiustavno, sedaj edinstveno priložnost, da javnosti bolje razloži svoj program.

Luka Mesec in Branko Grims na POP TV, vir: Facebook

To priložnost je Levica zamudila. Šele včeraj, teden dni po napadu, je Luka Mesec na svoji Facebook strani malce bolje pojasnil dele njihovega programa. Prepiranje z Brankom Grimsom na televiziji ne prepriča nikogar, le utrjuje že prepričane.

Ukinjamo fašizem, gradimo socializem

Parola Ukinjamo fašizem, gradimo socializem, ki ga je po megafonu vpil Miha Kordiš na velikem petkovem protestu po ljubljanskih ulicah pred tedni in za njim ponavljali člani Levice, je njim najbrž všečna. Večini ljudi pa danes ni najbolj razumljiva, prenekaterim celo vzbuja nelagodje.

Če je radikalni tranzicijski desnici kaj resnično dobro uspelo, je to, da smo ljudje pozabili, kaj je socializem in za kaj se v resnici zavzema. Socializem se je v večini res izrodil v diktature. Ne omenja pa se, da je postal ponekod takšen zaradi Zahodnih sankcij in da v resnici ni imel možnosti pokazati, kaj zmore. Čile pod Salvadorom Allendejem je bil na dobri poti, ki pa jo je prekinil državni udar, ki ga je orkestrirala CIA.

Nekaterih besed se je bolje izogibati. Stranka, ki nenehno poveličuje kolaboracijo, to vedno zavije v celofan. Ko Grims hvali kapitalizem, ki je po njegovem zmotnem prepričanju varovan z ustavo, tudi nikdar ne omenja, da je fašizem v resnici zadnja (znana) stopnja kapitalizma. Tako fašizem kot nacizem kapitalizma nista ukinila, ampak sta se povezala z lastniki kapitala. Brez podpore kapitala ne bi bila možna.

Permanentna volilna kampanja

Zaradi protestov, četudi so ti še kako pomembni v političnem udejstvovanju prebivalcev, Janša zagotovo ne bo odstopil. Odstopil bo le, če bo ocenil, da mu bo odstop koristil. Čeprav vse stranke trdijo, da so pripravljene na volitve, lahko domnevamo, da bodo nekatere ob morebitnih predčasnih volitvah presenečene podobno, kot so vsako jesen ob prvem snegu presenečena komunalna podjetja.

Priprave na volitve se pričnejo dan po razglasitvi volilnih rezultatov, volilna kampanja pa nikdar ne preneha. Tisti mesec dni pred volitvami je zgolj finiš.

Beri tudi Pomladki političnih strank in druženje, Je sploh mogoče premagati SDS? in Levica deluje protiustavno?